fbpx

Skrivnostno ljudstvo iz doline Inda

Potopisi

Ladak (Mali Tibet) v Indiji je poln presenečenj

Veliko vabljivih ciljev smo imeli v Ladaku in eden izmed njih je bil obiskati ljudi iz plemena Brokpa, ki živijo v odročnih vasicah ob reki Ind. O njih smo brali v popotniški literaturi in slišali pripovedovati v Lehu. Le malo turistov se odpravi na dokaj dolgo pot iz Leha proti pakistanski meji. Pot je ozka in serpentinasta, zato je treba predvideti za obisk in ogled doline in vasic dejansko ves dan, čeprav je le kakšnih 175 kilometrov. Sveta reka Ind, ki izvira – tako kot Ganges – pod Kajlašem na Tibetu, si je utrla pot med mogočnimi vrhovi, ki jo oklepajo z obeh strani. Tako je človeška roka težko izklesala pot, ki se vije po desnem rečnem bregu visoko nad deročimi valovi.

Razburljiva pot
Taksist, s katerim smo se dogovorili za prevoz tisti dan, je bil zelo zgovoren človek. Na začetku poti nam je povedal, naj ne pričakujemo preveč, kajti naselja ljudi Brokpa niso tako turistično razvpite in zanimive, kot so na primer tri doline Kalašev v Pakistanu ob afganski meji. Pravzaprav so turisti dobrodošli le v dveh naseljih: Dha in Biama. Zanimanje za Brokpe se le počasi odraža v večjem obisku turistov. Premalo je obveščanja, a tudi Brokpe premalo storijo, da bi pritegnili obiskovalce v svojih pet zaselkov. Žal je dandanes tako, da brez reklame ni ničesar in ljudstvo, ki živi tako skrito od preostalega sveta, brez dodatne družbene denarne pomoči ne bo moglo dolgo zadostiti vsem svojim potrebam.

 
Gozd marelic v vasici Dha
Prispeli smo. Zanimivo, v zaselek Dha ni mogoče z nobenim vozilom. Džip smo parkirali ob Indu, na glavni cesti, in se po kozji stezi podali navkreber proti vasici. Najprej smo zagledali velika košata drevesa – marelice, polne zrelih sadežev. Gozd marelic! Pod njimi in na njih so bile ženske in otroci, ki so otresali drevesa in nabirali sadeže v košare in vedra. Idilično: vse zeleno od lepo obdelanih riževih polj, rdeče od njivic paradižnika, zlato rumeno od marelic in sivo rjavo od visokih pečin, ki se strmo dvigujejo nad vasjo, kot bi jo želele skriti v svoje varno naročje, zaščititi pred slabimi vplivi, ji vliti moč in vztrajnost.

več na svetinljudje.si


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.