Tepežni dan – 28. december

Tepežni dan – 28. december

Na tepežni dan so bili otroci že zelo zgodaj na nogah. Niso mogli dočakati, kdaj bodo vzeli v roke leskove šibe in šli tepežkat po vasi od hiše do hiše. Najprej sta jo s šibo dobila mati in oče med hrupom in ropotom, ki so ga po hiši delali domači in sosedovi otroci. Če katera hiša ne bi odprla vrat otrokom,ki so prišli tepežkat, bi v prihodnjem letu ne imela sreče.

Medtem ko so otroci veselo tepli odrasle z leskovo šibo, so čebljali razne pesmice.

V zahvalo, ker so bili tepeni, so odrasli nasipali v otroške malhe orehe, potice in tudi desetice.

Odrasli so tepli odrasle zato, da bi bili vse leto srečni, živino zato, da bi bila zdrava, dekleta zato, da bi dobila ženina, drevje zato, da bi bogato obrodilo.

Prvina te stare šege je v udarcu s palico – čarodejni dotik s svežo zeleno vejo naj prinese pomladitev in življenjsko moč.

vir: Dušica Kunaver

Objava je nastala v sodelovanju s Perutnino Ptuj, v okviru projekta #SpostujemoTradicijo. Več o kampanji si lahko preberete TUKAJ

Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje

Med domačimi živalmi so v življenju starosvetne slovenske vasi imeli petelin, kokoš in piščanci nadvse pomembno mesto. Bili so prisotni v številnih šegah, ki so uravnavale tok življenja, ki se dolga stoletja ni spreminjalo. Tako je bila cela družina v tesni povezavi z domačimi živalmi dolga stoletja vključena v vsakdanjik in praznik življenja, ki je potekalo po nepisanih, vendar strogo spoštovanih pravilih. Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje. Njuna prisotnost je bila zato obvezna ob vseh največjih praznikih življenjskega in letnega kroga. »Vrhunec« vsakega praznika se dogaja za mizo, pa naj bo to novo leto, pust, velika noč, martinovo in božič ali delovni prazniki po končani žetvi, košnji, trgatvi ali pa hišni praznik ob ženitvi sina ali možitvi hčere.

 #SpostujemoTradicijo z Dušico Kunaver

Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo, ki se prepletata v poslanstvu Perutnine Ptuj, slednja v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver na sodoben način širi bogastvo naše ljudske dediščine mlajšim generacijam (od slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. K deljenju in širjenju ljudskega izročila so povabili tudi naše uredništvo in Anjo Oman, znano družinsko blogerko (Mamina Maza).

Tradicija domače reje danes

Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje –  »piščancem prijazno rejo«  –  ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice. Dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa verjamejo, da je način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

NASVET ZA RECEPT: https://www.youtube.com/watch?v=9j0lHkesB9Q

 

Novo