Po uri hoda, na koncu z živci, lačna in malo prezebla sva se končno dokopala do primernega mesta za nadaljevanje štopanja. Kot oaza v puščavi se je pojavila nekaj sto metrov pred nama bencinska črpalka z napisom »Auto grill«.

Čeprav sva si želela čim prej nadaljevati pot, sva se samo spogledala in v očeh drug drugega našla enako stališče: brez zajtrka, kava, umivanja zob in morda še kakšne stopnje višje v doseganju osebne higiene, ne greva naprej. Dobra Italijanska kava, svež kruh in »Mesni doručak« so bili ob toplih sončnih žarkih, ki so se počasi prebijali ob zgodnjem jutru čez obzorje, pravi zadetek na loteriji. Bila sva še kašnih 7-8 kilometrov oddaljena od razcepa avtocest, kjer bi bilo najbolj smotrno postaviti novo »bazo« za štopanje najprej do Nice.

Ker se je počasi delal dan, sva odločila, da bi bilo prenevarno nadaljevati pot do odcepa po avtocesti; ne zaradi najine fizične varnosti, to sva že presegla, bolj sva s bala »karabinjerjev«, zaradi možnosti zaračunanja kazni. Tudi bencinska črpalka je bila zelo prometna, tako da sva se kaj kmalu po pokajeni cigareti ob zaključku zajtrka, odpravila na izhod parkirišča, kjer je najbolj primerno mesto za iskanje novih sopotnikov.