fbpx

Z avtoštopom do Barcelone 8. del

Aktivnosti, Potopisi, Reportaže

Z Vero sva se spogledala, nasmehnila in se predala užitkom, ki ga ponuja sproščen klepet z učiteljico zgodovine v pokoju, med vožnjo po francoski obali, medtem, ko se niti nisva trudila razumeti besedila starih šansonov, katerih melodije so nežno božale najina ušesa.

Pozno popoldne sva se s težkim srcem in nogami vzpenjala po strmi cesti navzgor, ki je vodila proti avtocesti na kateri bova upajoč na srečo nocoj spoznala najinega sopotnika do Marseille. Ko sva končno prispela do, po najinem mnenju, primernega mesta za štop, zagledava policijo, ki se nama približuje. Sonce je ravno zahajalo, ko se je izkazalo, je policija namenjena k nama. Pokazali so nama na velik znak, malo naprej pri cestninski postaji, kjer jasno piše »no autostoping«. Pa še prečrtano je bilo, za vsak slučaj, z rdečo. No in kaj sedaj, sva si rekla. Policija je odšla, naju opozorila, da ne smeva nadaljevati s tem početjem, lahko pa to počneva na lokalnih cestah.

Renault 5

foto:cbilleque

Druga alternativa pa je bil seveda vlak, ki  nama sploh ni bil po godu, zaradi znanih visokih cen francoskih vlakov. Ravno, ko sva se oba strinjala, da nama štopanje po lokalnih cestah ne diši, je pridrvela mimo rdeča Renault 5-ka s starejšo šoferko, ki je naglo ustavila pred nama. Odprla ja na hitro zadnja desna in prva desna vrata, brez da bi zapustila avto. Med mahanjem z rokama, ki je nakazovalo, naj vstopiva sva v njenem govorjenju prepoznala samo »no autostoping« in »polizia«. Ko smo se že peljali mimo cestninske postaje, sva ugotovila, da naju je gospa želela rešiti kazni, ki bi nama jo lahko napisala policija. Šele nato naju je  vprašala kam sva  namenjena in ugotovli smo, da imamo skupno pot, saj je bila gospa na poti v Marseille k svoji hčerki, ki je noseča in potrebuje pomoč.

24151062596_4a20425266_k

foto:Francoise Challard

Z Vero sva se spogledala, nasmehnila in se predala užitkom, ki ga ponuja sproščen klepet z učiteljico zgodovine v pokoju, med vožnjo po francoski obali, medtem, ko se niti nisva trudila razumeti besedila starih šansonov, katerih melodije so nežno božale najina ušesa.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]