fbpx

Zanimivi ljudje o jutranji rutini 2019

Aktualno, Jutranja., Novice

Kaj so povedali zanimivi ljudje o jutranji rutini.

Jasna Cerar Hribar

”Jutro? Kar se mene tiče, ni enega jutra. Je tisto službeno, tedensko, mrzlo in hiteče rano jutro … in je takšno, ko se v njem svet ustavi, je vse lepo in na izi. Vikend in potovalna jutra so čisto drugačna. Takrat ima budilka drugačen zvok, ura teče drugače, mraz ne zebe in vročina sonca ni vroča. Takrat kava lepše diši. Rabim dve, veliki, vsako jutro. In običajno vedno nekaj hitim in postorim, preden se usedem h kavi. Ampak tista druga jutra … ni nič težko, je čas tudi za lenobo, za pogled okoli sebe. Nisem jutranja, a ta druga jutra obožujem.”

Irena Brglez

“Obožujem jutra, ki jih začnem v miru.
Z mojimi rituali nastavitve na špuro za ta dan.
Zajtrk. In ob tem pogled na ” moje” drevo, na zelenje, ki počasi in vztrajno spreminja barve. 😇
Kar me spominja na pomembnost tega trenutka.
Samo tega imam, točno zdaj.
Ali ga občutim, uživam v njem, me izpolnjuje?🤔
V tem se razlikujem od “prejšnje” sebe, ko sem tekala, hitela, divjala, norela….da sem lahko vse postorila, vsem ugodila…🤔
V tukaj in zdaj sem.
Samo sem. 💗
Včeraj je bilo na sporedu delo v Lj, dež me je skopal dobesedno, gužva na cesti, prometne nesreče, zastoji…
Zato si danes vzamem prosto, da “pocajtam” pljučka, čistijo se stare žalosti…moje, mojih…in dovoljujem, da gredooo, lepo v miru….
Topla kurja juhica, grelna vrečka ali moksa, mirrrr, vse ostalo bo počakalo…
Tudi papirnate zadolžitve sp-ja, prah in vse ostalo…
Zato v tem trenutku samo sem…uživam…se zahvaljujem in to je to. 🤗
Priti do tega zavedanja, miru, radosti, smisla je zame cilj bivanja tukaj.
Ker to stanje prinese vse ostalo, kar si želimo.
Amen. 💗 “

Brigita Langerholc

“Dobro jutro meni pomeni, da si lahko vzamem čas za sebe, poležim 15 min v postelji, da nikoli ne oddrvim po budilki ven v delovni dan. Ponavadi se zbudim ene 10 min pred zvonjenjem budilke, pa potem naredim Tummo dihalno tehniko, se raztegnem, pomeditiram 10 – 20 min in pripravim zajtrk moji družini med delovnikom. Kadar nisem jaz na vrsti za zajtrk grem namesto meditacije hodit – tečt po eni progi v gozdu pol ure.”

Klavdija Moškon Belina

“Rada vstajam zgodaj, zame imajo jutra tisto posebno energijo, vse je tako…čisto, nedolžno, a istočasno tako… mogočno.
Ura je 5 in nekaj minut, ko me vsako jutro kar požene iz postelje (rada dobro spim!). Prva misel in prvi pogled je namenjen otrokom, zadovoljno predeta. Nato pa – kava. Seveda. Brez kave ne gre. Objamem toplo šalico in ona objame mene. Vzamem moj rdeči zvezek in vanj napišem afirmacijo, eno, dve, tako kot čutim, tako kot si želim, predvsem pa se zahvalim za dan poprej. Besede so energija, misli so energija, vse in vsi je in smo povezani.Ne vem od kod mi energija Rada vstajam zgodaj, zame imajo jutra tisto posebno energijo, vse je tako…čisto, nedolžno, a istočasno tako…mogočno.
Ura je 5 in nekaj minut, ko me vsako jutro kar požene iz postelje (rada dobro spim!). Prva misel in prvi pogled je namenjen otrokom, zadovoljno predeta. Nato pa – kava. Seveda. Brez kave ne gre. Objamem toplo šalico in ona objame mene. Vzamem moj rdeči zvezek in vanj napišem afirmacijo, eno, dve, tako kot čutim, tako kot si želim, predvsem pa se zahvalim za dan poprej. Besede so energija, misli so energija, vse in vsi je in smo povezani.
Ne vem od kod mi energija, kar kipim.
Služba kliče – ljubim moje delo! Pripravim in oblečem se za v službo. Na izhodu iz stanovanja s pogledom ošvrknem ključe od avta in se sama sebi nasmehnem v spomin na tiste čase; spodaj me čaka moje neverjetno kolo. Sedem nanj in že sva pripravljeni na novo avanturo. Od stanovanja, preko Želežniške ulice, do predora ki vodi v Strunjan in z vetrom v laseh po parencani mimo Strunjanskih solin do moje oboževane službe. Uživam v poslušanju jutranjih zvokov ki me spremljajo na moji poti; zrak, ki ga režeta kolesi mojega bicikla, razne ptice, ki se že dvigajo v let, šumenje morja….pa vonj po soli in… Joj, ja, račke, njih glas! Jutra so neverjetna.
Prihod na cilj, v službo začnem z raztezanjem in dihanjem ob morju. Tako se dokončno zbudim in sem pripravljena na nove izzive, na nova doživetja, na nove izkušnje. “

Mojca Jejčič

“Nikoli nisem bila jutranji tip.
Jutra so mi sicer lepa, malce skrivnostna in vedno polna optimizma. Vse težave, ki se nakopičijo prek dneva, naslednje jutro zgledajo manjše, nekako obvladljive. Pogosto se z jutri pojavijo tudi rešitve (ne)rešljivih ugank in izzivov preteklega dne. Kljub temu, moja notranja ura ni naklonjena zgodnjim jutranjim uram, ki jih z veseljem prespim, če mi le dopuščajo službene in družinske obveznosti.
Čez teden so moja jutra zelo rutinska, vse je opravljeno po točno določenem vrstnem redu, vedno z namenom, da se vse obveznosti zaključijo v najkrajšem možnem času in da lahko višek minut porabim za podaljšanje spanca. Del jutranjega rituala je popit velik kozarec vode in zajtrk z domačo marmelado, brez katerega skorajda ne morem iz hiše. Kava sledi šele na delovnem mestu.
Najraje pa imam podaljšana jutra med vikendi, ko si najprej vzamem čas za spanje, ob zajtrku pa v miru prelistam revijo History ali Marketing Magazin, še raje pa preberem kakšno dobro knjigo. “

Zvonka Pišek

“JUTRO 🌞 zame najlepši del dneva!
RITUAL 🤗 ko se čuti mir, spokojnost, prebujenje tako mene kot narave…saj moji 4 fantje in moj zlati kuža še sladko spijo 💤.
Prebudim se z mislijo hvaležnosti 💓 in posvečanja sami sebi najprej s tibetanskimi vajami.
Nato se moj ritual nadaljuje v kopalnici. Odkar sem na grškem otoku Kefalonija našla 🌱 naravno grško kozmetiko MACROVITA zase in jo pred kratkim pripeljala v svojo kopalnico in v Slovenijo so moja jutra res postala pravi ritual grškega in maroškega sveta. V moji kopalnici se pretakajo vonjave arganovega in oljčnega olja. Tuširanje s hladno vodo in z gelom, ki mojo kožo naredi mehko in dišečo. Masaža telesa z maslom za telo, ki ga uporabljam vsako jutro, zaradi hidracije kože. Masažno olje za odpravo strij, celulita, ki ga uporabljam skozi vse leto, ne le pred sezono kopalk 😉. Potem pa še moj obraz…poseben ritual …najprej nanos 💯% naravnega ricinusovega olja z vitaminom E, ki mi obnovi kožo obraza, trepalnice in obrvi, masaža področja okrog oči s kremo za področje okrog oči ter nanos dnevne kreme za suho in dehidrirano kožo, ki je zame v tem obdobju nujno potrebna kot zaščita. Z menoj v novi dan pa gresta tudi krema za roke 🙏 iz arganovega in oljčnega olja in balzam vanilija!
💝45 minut zase💝 in pripravljena sem na vse izzive tega dneva. Potem pa samo še sveži zrak….kava NE, nadomesti jo bio sok mlade pire!
Velike spremembe za moje telo, izbrala sem kakovost, kupujem manj, izbiram naravno… ker dobim več! Takšna sem tudi naravi prijaznejša in moja jutra so lepša!
Moje vodilo je: »Ni pomembno koliko narediš, pomembno je koliko ljubezni vložiš!«”

Lidija Bašič Jančar

“Čeprav poznamo rek »Po jutru se dan pozna«, bi sama prej rekla, da če bi ta rek veljal, bi bili moji dnevi bolj lenobni. Pa niso. Nasprotno, vsak dan je drugačen od prejšnjega, vsi po vrsti pa so zelo živahni in doživeti.
Torej, meni najljubše jutro je seveda sobotno. Če ste se kdaj spraševali in modrovali, katera kava je najboljša, vam lahko izdam, da tista, ki jo na sobotno jutro skuha moj mož in mi zadiši v spalnico. Vedno znova mu zatrdim, da on RES skuha najboljšo, da si slučajno kdaj ne bi premislil … Tudi on poskuša z enako taktiko in mi hoče dokazati, da je kdaj pa kdaj tudi moja lahko najboljša, pa me o tem še ni prepričal. To je najin sobotno-jutranji boj, v katerem pač vedno zmagam. Ker se dogaja, še preden otroka vstaneta, se ni bati, da bi bila deležna tega »boja«, ki ga razumeva le midva.
Sobotno jutro mora biti drugačno od vseh drugih, in čeprav si včasih želim, da bi se čez teden zgodilo več sobot, to žal ne gre. In prav je tako, saj je prav zato sobota nekaj posebnega. Ker jo začneva skupaj, razigrano in veselo. Včasih modrujemo, kako mora biti partnerstvo polno stikov, povezanosti, ranljivosti itn. Ko pa se vprašamo bolj neposredno, kaj vse to zares pomeni, imamo težavo. Čisto po zdravi kmečki pameti vemo, da se imamo lepo, ko smo skupaj in počnemo kaj čisto vsakdanjega: skupaj skuhamo kosilo, se pregovarjamo, skačemo po kavču, pogledamo kakšen dober film. Žalostno je, ko mislimo, da moramo iti ne vem kam in doživeti čudo stvari, da se imamo super. Majhne stvari, drobne pozornosti, lepa jutra, ki zadišijo po najboljši kavi, ustvarjajo občutek domačnosti in ljubljenosti. “

Anja Ščuka

Najlepša so zimska jutra, ko je zjutraj še tema in se s kužiji sprehodim po zmrznjeni travi. Še lepše je priti nazaj v hišo in ob pregretem kaminu spiti sladko kavo. Umirjeni trenutki, ki napovedujejo buren dan … Ta se začne, ko se prebudita otroka in se tiha spokojna hiša v trenutku spremeni v vrvež smeha in otroške energije.

Špela Sečnik in Nežna Moč – Bownova Terapija

Včasih ne bi vstala…V isti sekundi se preusmerim zbistrit. Umijem zobe, postrgam jezik, se umijem z mrzlo vodo po obrazu. Grem se povezat z telesom; naredim tibetanske vaje, začutim vdih, izdih. Dobro mi je, ko vdihnem v svojo maternico in se povežem s svojo ženskostjo. Povežem se z umom in se dogovoriva za jasno,bistro sodelovanje. Povežem se z svojo dušo. To naredim tako, da si rečem, da živim svojo resnico in si upam biti jaz. Povežem se z vesoljem in z zemljo. Zahvalim se, da lahko diham, hodim, govorim. Zahvalim se za zdravje, mir, hrano, materialne dobrine, zahvalim se za vse moje. Zahvalim se, da živimo tako kot živimo. Moram biti v dobri psihofizični kondiciji, saj kot bownova terapevtka delam z ljudmi, ki imajo psihofizične težave. Ne morem blefirat. Moram bit v ok in delati na tem, da sem v ravnovesju.
Največji uspeh mi je, da se zjutraj vsi štirje v miru uredimo in zadovoljni gremo vsak po svoje v nov dan. Ne uspe vedno 🙂 No, čez vikend pa se najraje pokrijem s “kovtrom” čez glavo in me rutina ne zanima. Pozdravim spontanost.

Gregor Grešak

Sovražim budilke, zato sem se z leti navadil shajati brez njih. K sreči zame ni problem vstati zgodaj. Nimam pa resnično ustaljene jutranje rutine. Moje jutranje dejavnosti so v veliki meri odvisne od letnega časa, dnevnih obveznosti in tega kje sem. Najraje jutro začnem kreativno, s pisanjem ali programiranjem. Kava pride na vrsto kasneje, ko so prve misli že varno spravljene na papirju ali v računalniku, ali pa po tem, ko so prvi koraki skozi rosno jutro že narejeni. Če se nahajam ob morju ali jezeru in so temperature primerne, pa najraje vzvalovim gladino z nekaj minutnim plavanjem. To je pravi recept za uspešen dan, kajti tudi če dan potem ni res uspešen, se lahko še vedno tolažiš s tem, da si imel lepo jutro.

Helena Grahek

Pred mano molči velik prazen prostor. Posnetek čakanja, bivanja, brezčasnosti. Čutenje brezčasja poraja v meni občutek polnosti bivanja. Sprostim se. Mir, globina, tišina. Hip brezčasja je vse, kar rabim. Vzhičenost, vriskanje, radost, delovanje.
Stvari, ki so lepe, imajo notranjo moč in vsak trenutek lepote je trenutek brezčasja. Podoba, ki jo želim ujeti, je odsev mojega duha.
Ne iščem več popolnosti, lomim perfekcionizem s tišino morja, s pobesnelo zemljo, z glasbo zraka.
Nebo, voda, svetloba …

Tamara Preskar Lapuh

Še preden vstanem, si vzamem 5 min zase. Sicer pa nisem tako jutranja, kot bi si želela, zato znajo biti jutra z dvema najstnikoma zelo živahna 😊 Umirjen tempo nadaljujem šele na poti v službo, čez prekrasne griče Obsotelja in Kozjanskega 🗾, ko v miru razmislim o aktivnostih, ki so pred mano. Prav na tej poti se porodi tudi največ kreativnih idej in planov za prihajajoča popotovanja.

Jan Golja

Zgodnja jutra so za to, da si v tišini, v trenutku, ko energije drugih ljudi še ne vplivajo name, oglasim, oziroma zamislim in začutim dan, takšnega, kot si želim.

Petra Slanič

“Najlepša jutra so zjutraj,” je zapisal Ivan Volarič Feo. Drži, edini njihov problem pa je še vedno ta, da so zjutraj. Zanimivo, kako pomembno se zdi skozi prizmo prebranega na družbenih omrežjih zgodnje vstajanje. Tale vstaja ob 4h, oni ob 5h, tisti šele ob 6h! Nihče od njih pa ne pove, da gre (upam!) vsak večer s kurami spat. Tako pač je – lahko vstajaš ob 4h, a le, če zasedeš svojo spalno pozicijo ob osmih zvečer. Le tako si lahko zares odpočiješ. Z dolgotrajnim (pre)zgodnjim vstajanjem, ko si telo ne odpočije in duša ne ve, ali je v peklu ali v vicah, ker v nebesih zagotovo ni, si lahko naredimo veliko več škode kot koristi. Ne moremo krasti ur dnevu na račun nočnega počitka. Ne gre, nismo tako narejeni, kot mi bodo prikimali tisti, ki so prebrali knjigo Zakaj spimo avtorja Matthewa Walkerja ali jih nasploh tema spanja zanima, tako kot mene.
Danes sem vstala ob 6.30*. Moja idealna jutra so tista, v katera se zbudim brez nadležnega cingljanja, počasi opravim pet tibetanskih vaj pomlajevanja (ne vem, če zares pomlajujejo, se mi zdi, da nič bolj kot čudežne kremice v drogerijah), se opomnim, za kaj vse sem hvaležna in si pripravim sveže zmleto kavo ter stopim v nov dan z vsaj nekaj minutami prebiranja knjige ob kavi. Odpravim se pod tuš in nadaljujem s pripravo seznama najpomembnejših stvari, ki jih želim v tem dnevu narediti in se lotim najpomembnejše. Šele kakšno uro kasneje je čas, da dovolim zunanjemu svetu, da se me dotakne. Pregledam elektronsko pošto in sporočila v družbenih omrežjih in – hej! – ni več jutro! *Pravkar smo prestavili uro na zimski čas, moje telo pa je še na poletnem. 😉

Andreja Urh

Moja jutra so zelo raznolika, vendar vsa zgodnja 😄 Najraje imam tista, ki se začnejo z jutranjim sprehodom s psom 🐾 in s pogledom na sončni vzhod 🌄 in hrib … Seveda pa je večinoma zjutraj obvezna kava in zajtrk ☕️ taka jutra so najlepša 😉

Ana Cergolj Kebler

4:59 … 5:00 … Budilka. Zunaj noč, mraz, megla, vlaga. Ob 5h vstani in svet ti bo ležal na dlani, zašepetam telesu. Telo vloži veto. Dve mali telesci, ki sta se iz svojih postelj ponoči prikradli v najino, sta me spet izrinili na rob. Moje telo je v drznem tetris položaju pridelalo nočne bolečine križa.
Ko se previdno izmotam iz objemov malih rokic, se počutim stara 80 let. O občutku, da mi svet leži na dlani, ne duha ne sluha.
V muzejski tišini skuham prvo kavo. Ne še, lepotica, ne še, se ji nasmehnem, in jo nalijem v lonček. Še odtečem en krog in se vidiva. Pretegnem se in vonj kave spodbudi prvi nasmeh. Ko so superge obute, se svet počasi že plazi na mojo dlan.
Pod Rožnikom se mojim stopinjam pridruži še nekaj parov. Iz krmežljavosti do smeha pospešimo v nekaj sekundah. Na vrhu sredi raztezanja nas ujamejo prvi sončni žarki. Stari smo 20 let in svet nam leži na dlani.
7:30 se štempljam v službi. Ne razmišljam, če bo dober dan. Je (bil) že. Nič se mi ne zdi nerešljivo.

Mateja Florjančič

Po naravi sem jutranji človek, nisem pa družaben jutranji človek. Zato vstajam zelo zgodaj, da imam vsaj pol ure res čisto zase, saj bi mi bilo tedaj, ko odprem oči, težko reči že samo dobro jutro. Najprej prižgem radio, spijem kozarec vode in pristavim kavo. Sledi obvezen obisk kopalnice in kratek sprehod s psom. Ravno toliko, da se on olajša, jaz pa dobim prvi odmerek svežega zraka in ko se vrnem, še kofeina. Potem sem pripravljena na nove izzive. Vem, da je to v popolnem nasprotju z vsemi priporočili, a zajtrk ni del moje jutranje rutine. Čas zanj nastopi šele, ko kakšni dve uri tapkam po tipkovnici. A glede na to, da v novi dan pogledam pred peto, je tedaj še vedno jutro.

Polona Novak in Bela

Vstajam ob 6h. No ja, ne ravno vstajam. ZBUJAM se ob 6h in se potem stisnem k svojemu dragemu in tako predremam še pol ure. Klasika, vsako jutro isto, le da se za vikend zbudim brez budilke, ponavadi malo kasenje. Objem in misli hvaležnosti so moja “BATERIJA”. Pa potem še pogled skozi okno in vzdih zavedanja kakšno srečo imam, da živim v naravi. Ampak res. Ta lepota narave me vedno prevzame. Po jutranjem urejanju v kopalnici sledi še ena rutina pitja tople vode in čaja. To obvezno, če se mi ne mudi v službo pa še smoothi ali zajtrk in kava.

Čez teden odhajamo od doma ob zelo različnih časih in se včasih niti ne srečamo, čez vikend pa je pri nas zajtrk OBVEZEN. Ob 9h. Absolutno obvezno je tudi osebno bujenje najstnikov. Nikoli se še ni zgodilo, da bi kateri od njih vstal sam od sebe. Kar je verjetno normalno. In naju verjetno opravičeno deklarira kot grozna starša. Grozna je seveda najmilejša od besed, ki jim gredo po glavi. Verjetno. Si mislim. Ker, v bistvu me ne briga, marsikaj jim popustim, tu sem pa neomajna. Po jutru se dan pozna.

Nasploh sem bolj jutranji človek, čeprav se mi včasih RES ne da iz tople, mehke postelje v mrzel, temačen zimski dan, recimo. Pa vedno vstanem, ko je še jutro. Tudi, ko sem delala od doma. Mogoče se nisem preoblekla vedno takoj, vstala pa sem 🙂

Poleg zbujanja v objemu imam najraje tisti del jutra, ko sem sama, ko sem v miru, v tišini. Brez glasbe. Ko vsi že odidejo oz. čez vikend še spijo. Takrat ni pravil, ni pričakovanj in zahtev. Od nobenega, niti od mene same. In če se mi zljubi pospravim še tisto v kuhinji, kar so otroci izpustili zvečer, dam prat ali pa srkam počasi čaj in opazujem vrt in drevesa. Karkoli mi paše. Čista SVOBODA!

Jutra so super, če si jih lahko narediš po svoje. Vsaj del njih. Super so, če ti ni treba hiteti, če si lahko vzameš košček njih samo zase. Kakorkoli že je to tvoj “zase”.

Sandra Preradovic

Pred približno 10-imi leti sem spoznala, da se dan res pozna po jutru. Do takrat so bila jutra hektična, dremež na budilki v nedogled, in potem podiranje časovnih rekordov za posamezno opravilo. In tako vse dokler telo ni zelo glasno zaropotalo, da ima dovolj.
Sedaj se moj dan začenja brez budlike med 5.10 in 5.15. V postelji najprej 30 min diham s SITA harmonizatorjem dihanja, ki mu rečem moj polnilec. Preostanek jutra preživim s partnerjem ob pitju čaja, branju, pogovoru in zajtrku. Lepa so moja jutra. In taki so tudi moji dnevi.

Simona Uršič

»Moja jutranja vključuje skodelico dišeče kave in sveže pečen francoski rogljiček ne glede na to kje sem; doma, v službi ali na poti. Zato obožujem Marché – moj zvest spremljevalec, ko potujem. #semjutranja

Doris Kukovičič

Moja jutra bi lahko razdelila na dve med seboj oddaljeni točki. In obe imam rada, obe me definirata in obe sta del mojega življenja.

So jutra, v katera se zbujam ob morju. Zbudim se prva in takoj za menoj psička Čara. Čara ve, kaj jo čaka. Če bi repek od veselja lahko odpadel, bi ji in to vsako jutro znova. Na hitro jo peljem lulat in si potem nadenem »ta plavalne« kopalke. Čara namreč zelo dobro ve, da imam dve vrsti kopalk – »ta plavalne« in »ta kopalne«. V tistem trenutku, ko v rokah držim »ta plavalne«, ji poleg repka migajo še ušeska in zraven nežno prede, čeprav ni mucka. Odpraviva se v morje, kjer skupaj plavava kakšno uro. Ne znam opisati, kako neverjetno lep občutek je biti sam navsezgodaj v morju, s psičko, ki plava ob tebi, se igra z mehurčki, ki jih sama ustvarja s tačkami, tu pa tam priplava k moji glavi, mi da pasji poljubček in že hiti naprej. To so najina jutra … Tako samo najina in tako zelo nezamenljiva. Včasih v vodi zavriskam, presrečna, ko gledam nebo nad seboj in ko zajemam vodo ob telesu, za katerega se mi zdi, da kar lebdi … Presrečna sem, da sem, objeta v trenutke spokojnosti, čuječa … Velikokrat me spreleti, kako dejansko priviligirana sem, da lahko tako polno diham, da imam telo, ki lahko uživa takšna jutra v globoki vodi, stran od obale … da sem zdrava …
Ko priplavava iz vode, štirje otroci še spijo, na mizi pa najdem sporočilce mojega triatlonca, ki mi sporoča, da se po njegovem treningu dobiva v mestu na kavi. Takrat se začne najin del jutra in za njim še jutro vseh nas.

Jutra z druge točke moje življenjske daljice pa so jutra, ko najraje zbujam vse štiri otroke. Najprej pobožam deklico, jo poljubim na oči in ji obljubim, da jo pustim še malo poležati. Potem grem k najstniku, ki mora prvi v šolo, in vmes tvegam tudi kakšno po nosu – refleksi športnika pač delujejo tudi v spanju  … Vmes iščem psičko, ker ne vem, pod odejo katerega otroka se je skrila … Ko jo najdem, se najraje pretvarja, da me sploh ne pozna … Še posebej, če sliši, da zunaj dežuje … Pobožam tudi njo in ji dam poljubček … naj še spi. Zatem zbudim dečka, ki skoraj neslišno vstane s pograda, in zatem še enemu najstniku potiho povem, da bo ura kmalu tudi njegov čas … Vrnem se k deklici, ležem na rob njene postelje … »Mami, me ‘poškrabaš’?« … spet nezavedno obudim spomine na dni, ko je bila še čisto majhna … Mami in hči … Nekje vmes je eden od fantov že pojedel zajtrk, dva si ga pripravljata, Čara je že na sprehodu … Tako počasi v celoti oživi naš pisan dom. In začne se nov dan. Pršine me, kako hitro beži čas … Še malo, pa bodo drug za drugim zleteli iz gnezda … Takrat zamrznem podobo in si rečem: »Ne še …«.

Peter Tomažič

Ko se zjutraj med pol sedmo in sedmo zbudim, je moja prva misel zajtrk 🙂 Za bujenje skorajda ne rabim budilke, ker je ura za spanje in vstajanje vedno približno enaka. V kuhinji in dnevni sobi najprej dvignem rulete in odprem okna, kadar ni minus. Vesel sem svežega zraka in novega dneva, še posebej, če me pozdravi sonce ali pozimi snežna belina. Med pripravo zajtrka, skočim po knjigo in ob zajtrku nadaljujem na strani, na kateri sem končal zvečer – sem namreč neozdravljivo zasvojen z zgodovinskimi romani. Včasih me zgodba celo zanese in potem vsi malo zamujamo… Nato se odpravim v otroške sobe, dvigujem rulete, prijazno pozdravljam in obveščam otroke, da bo čez deset minut odhod v šolo in službo. Hiša v trenutku postane živahna, vsi se oblačimo, urejamo, se drenjamo v kopalnici in že smo v avtu na poti v nov dan.

Nina Edina

Jutra so zame neprecenljiva. Še pred sončnim vzhodom se predam izbrani meditaciji in zapišem v dnevnik hvaležnosti ter namere za novi dan. Ko sonce vstane naredim tibetantske vaje in pojem zajtrk. Zelo pomembno mi je, da se na dan pripravim in napolnim s tem svojim ritualom. Ker sem takrat resnično v dobri energiji, povezana s seboj in iz nje ustvarjam vse izbire, vse, kar sem in kar bi rada še postala. Lahko rečem, da vsak dan znova s soncem rastem. In spoznavam, da so vsakdanji čudeži v vsakem izmed nas☀️

Ejča Medved

Jutro, ki ga zbudijo naši kovčki in vznemirjenje, ki ga jemljemo seboj na pot. Jutro na oddaljeni Aljaski s prvo kavico in rogljičkom ter mojimi nasmejanimi fanti. Prvi potep po mestu nas spomni na sobotna jutra doma z obveznim obiskom tržnice in nakupom tulipanov. Tokrat rože in ribe samo opazujemo. Jutro s slikovito pokrajino, ki je zvabilo medvedjo družino na potep. Iz varne razdalje opazujemo te mogočne živali. Jutro v kanadskem mestnem vrvežu z neskončno prijaznimi ljudmi, ki nas pozdravljajo, klepetajo, razkažejo svoje priljubljene kvarte in z veseljem poslušajo o našem delčku stare celine. Jutro ob mogočni Niagari, ki nam rosi obraze in riše nasmehe. In jutro, ki nas odpelje domov v objem znanega in varnega.

Tomaž Gorec

Želel si bi, da bi vsak dan bila moja jutranja rutina naslednja:
Da bi vsak dan vstal ob 5:00 in šel vsaj za pol ure na jutranjo telovadbo. Potem tuš, zajtrk,.. in služba.
Tako, bi bilo počutje cel dan veliko boljše in tudi dan bi bil veliko lepši. Da o pozitivnih učinkih na zdravje ne omenjam.

Martina Rauter

Najraje imam uro nastavljeno na 07.07 zjutraj. To za mene pomeni čisto moj začetek dneva. Praviloma se zbudim že pred budilko in čas izkoristim za meditacijo in uglaševanje s samo seboj, lepo je, če je tudi mož še pod odejo. Ko je že skrajni čas, da vstanem, obujem debele nogavice in na sebe potegnem športno jopico, ker potem lahko prve opravke postorim še v pižami. Na tešče spijem 3 dcl mlačne vode s kurkumo, cimetom in ščepcem popra in se začnem veseliti novega dneva. P.s. prav posebni so dnevi, ko vstanem za sončni vzhod na Pohorje. Takrat se počutim kot majhna raketa, ki jo bodo kmalu izstrelili v vesolje. No, ko me potem na vrhu Pohorja obsijejo prvi sončni žarki, zares ne vem, ali sem na zemlji, v vesolju ali v raju.

Lana Šimon

Moj jutranji ritual obvezno vključuje veliko skodelico črne kave. Pijem jo tudi popoldne, a ta jutranja ima čisto poseben okus in vonj. #semjutranja

Mateja Debeljak

Marko Babič

Petra Bališ


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.