Mladega študenta medicine, ki je v tridesetih letih 19. stoletja potoval skozi Radence, je na glasno žuboreče vrelce vode opozoril kočijaž. »Ali slišite, kako bublja danes,« ga je povprašal in mu ob tem zaupal še, da so za sikanje in bobnenje vode iz globin krive coprnice, ki se »štimajo za ples in v kotlu pod vrelcem kuhajo cmoke,« s katerimi potolčejo njive tukajšnjih kmetov. Nobeden od njiju si tedaj ni predstavljal, da bo dobrih trideset let kasneje prav ta študent, tedaj ugleden zdravnik dr. Karl Henn, na tem izviru zajel radensko »kislo vodo«, ki bo postala svetovna uspešnica med naravnimi mineralnimi vodami.

Kar tri legende o vrelcih radenske vode

Pred več kot 150 leti, ko je radenska mineralna voda še bučala iz zemeljskih globin brez človekovega posredovanja, je ob izviru močno sikalo, bobnelo in žuborelo. Nenavadni zvoki, ki so prihajali od nekod globoko spodaj, so v domišljiji tedanjih prebivalcev Radencev burili domišljijo in sprožali nenavadne razlage. Med ljudmi so krožile kar tri legende. Ena pravi, da hrup ustvarjajo pridni škratje, ki s kopanjem rovov utirajo pot zdravilni vodi. Spet druga govori, da je pod vrelcem velik kotel, v katerem coprnice kuhajo cmoke. Tretja pa meni, da se med bobnenjem zbirata grom in toča… Naj bodo škrati, coprnice ali kakšna druga pravljična bitja, eno je gotovo: v Radencih je bila narava res radodarna z darovi, ki zdravijo, razvajajo in krepijo človeško telo.

Karl Henn se je rodil leta 1809 v Fankolovem. Po končani medicinski fakulteti na Dunaju je kot zdravnik deloval v Laškem, Rimskih toplicah in v Dobrni ter postal strokovnjak za balneologijo, vedo o zdravilnih vodah. Te so ga tako privlačile, da je denimo v Savinjski dolini, kjer je služboval, kupil neko zemljišče z vrelcem tople vode, leta 1865 pa se je vrnil v Radence, trdno odločen, da se posveti svojemu »slatinastemu šampanjcu« iz študentskih let.
Karl Henn je bil v prvi vrsti balneolog, zato je na zdravilno moč mineralne vode radenske začel opozarjati v strokovnem tisku zdravnike, v javnih občilih pa je v oglasih predstavljal njene zdravilne učinke prebivalstvu. V prvem letu po zajetju je dr. Henn napolnil in prodal 37.000 steklenic, kmalu je sledil velik tržni uspeh, medalje na živilskih in kulinaričnih razstavah doma in v evropskih prestolnicah, nato pa še laskave podelitve naslovov dunajskega cesarskega dvornega dobavitelja in dobavitelja papeškemu dvoru v Rimu.

Še danes se naravna radenska mineralna voda uspešno kosa z najodličnejšimi evropskimi mineralnimi vodami, pri uporabi v kopelih pa je ena izmed najboljših. Prav spoznanje o tem, da bi bila z ogljikovo kislino nasičena slatina odlična za uporabo v zdravilnih kopeli, je dr. Henna vodilo k izgradnji zaprtega kopališča. Gradnjo je po njegovi smrti nadaljeval njegov sin in leta 1882 so v Zdravilišču Radenci odprli prvi zdraviliški objekt z 11 kopalnimi kabinami in 12 sobami za goste. Prvo leto so sprejeli 79 gostov, šest let kasneje pa že 200.

Nekoč

Znamenito radensko slatino sta nekoč pila sam papež v Vatikanu in cesar na dunajskem dvoru, danes pa jo gostje Zdravilišča Radenci lahko pijejo neposredno iz vrelca, le nekaj trenutkov za tem, ko privre na dan iz zemeljskih globin. Po vsebnosti ogljikovega dioksida spada naravna radenska mineralna voda med najbogatejše mineralne vode v Evropi, slavne tri srčke v svojem znaku pa je dobila zato, ker so tako lažje ločili tri vrelce, mi pa pravimo, da srčki simbolizirajo tri neločljivo povezane elemente: zdraviliško tradicijo, srčnost zaposlenih in naše zveste goste. V obdobju, ko so bile steklene steklenice še redkost, so domačini vodo točili v lončene ročke ali pütre in jih nosili s seboj na polje, ker je voda v njih dolgo ostala hladna. Vlivali so jo na tlačeno zelje, da se je hitreje in bolje skisalo. Mineralno vodo so kuharice s pridom uporabljale pri peki peciva, saj so kmalu ugotovile, da je testo bolj rahlo. To je tudi skrivnost tukajšnjega slastnega jabolčnega zavitka, saj testo napojijo z radensko, še dandanes pa jo mnogi dodajajo tudi v testo za palačinke. V preteklosti so bili vsi izviri vode na tem območju urejeni tako, da so bili obdelani s kvadratnimi kadmi iz kamna ali hrastovega lesa. Voda se je iz kadi zajemala, šele kasneje so jih uredili tako, da voda priteka iz cevi.

www.nasvetzadobroseimet.si