fbpx

Znamenitosti Velike Planine

Izleti

Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi ter privablja številne obiskovalce vse dni v letu.

Pastirsko naselje

Pastirsko naselje velja za enega redkih ohranjenih naselij te velikosti v Evropi ter privablja številne obiskovalce vse dni v letu. Prepoznavno je  po svoji tipični arhitekturi, ki predstavlja nekakšen simbol Velike planine. Strehe koč so krite s značilnimi smrekovimi skodlami, ki segajo zelo nizko. V kamniškem koncu pastirsko kočo poimenujejo pastirska bajta ali pastirski stan, smrekovi skodli pa po domače pravijo »šinkel«.

Vsekakor pa naselje posebej zaživi v mesecu juniju, ko koče zapolnijo pastirji, ki s svojo živino ostanejo na paši vse do meseca septembra. Z veseljem vas povabijo na pokušino domačih mlečnih dobrot ali na pravo pastirsko malico – kislo mleko in žgance.

Kapela Marije Snežne

Nekoliko dvignjeno nad pastirskim naseljem se nahaja kapela Marije Snežne, ki je prvotno stala na tem mestu že pred 2. svetovno vojno.

Ob koncu vojne so jo nemški vojaki požgali, ponovno pa je bila postavljena leta 1988, na pobudo takratnih pastirjev. Posvečena je Mariji Snežni in tako 5. avgust predstavlja poseben praznik za kapelo ter celotno pastirsko naselje.

V poletnih mesecih, v času pastirske sezone sv. maše potekajo  vsako  nedeljo,  več  tisoč obiskovalcev  pa se vsako leto udeleži polnočnice na božični večer.

Jama Veternica in Dovja Griča

Jama Veternica je najbolje poznana naravna znamenitost planine. Sestavljata jo jami Mala in Velika Veternica, ki sta nastali ob preperevanju, ko se je porušil njun strop, kar je pripeljalo do nastanka dveh udornic. Bolje obiskana je Velika Veternica, njena posebnost pa so krpe snega, ki jih najdemo v jami tudi v poletnih mesecih.

Jama Dovja griča se nahaja v Tihi dolini in je globoka zgolj 9 m. Poznana je po pripovedkah, ki so se odvijale v bližini jame in je ta tako predstavljala pribežališče dobrim in manj dobrim likom, ki so jih po večini ustvarili pastirji. Najbolj poznane so povedke o divjih ali dovjih možeh, ki naj bi živeli v Dovji griči ali divji skali, kar naj bi samo ime jame pomenilo.

Kamniška murka

Vijoličasto cvetico srečamo na planini najpogosteje v mesecu juniju, ko krasi zelenice Velike planine.

Za svoje osnovno rastišče je sicer izbrala sosednji Krvavec, vendar se najpogosteje pojavlja ravno na Veliki planini. Prepoznavna je po svojih, travam podobnih, listih ter vijoličasto-rožnatih cvetovih v jajčasti obliki. Je edina od murk, ki je uvrščena v Rdeči seznam ogroženih rastlin kot redka vrsta.

Turistično naselje

Turistično naselje poimenujemo območje v bližini Gostišča Zeleni Rob, kjer se nahaja večina koč, ki so namenjene turistom in so tako tudi prilagojene njihovim potrebam. Ideja za postavitev naselja se je pojavila leta 1959, ko je bil v razcvetu tako imenovani sindikalni turizem.

Razna podjetja so financirala izgradnjo koč, ki jih je bilo ob zaključku projekta leta 1964 okoli 60. Naselje je bilo postavljeno po načrtih arhitekta Vlasta Kopača, ki pa je želel strogo ločiti turistično naselje od pastirskega naselja. Kljub temu so koče grajene v tipičnem velikoplaninskem slogu in so po zunanjosti podobne pastirskim kočam. Kopač, ki je bil med drugim tudi učenec Jožeta Plečnika, je želel prenesti del ljudske arhitekture v projekt turističnega naselja, kar mu je vsekakor uspelo.

Preskarjev muzej

Muzej se nahaja v pastirskem naselju in je odprt vsak dan v času pašne sezone na Veliki planini. Prepoznavna je že njegova zunanjost, saj se kot majhna, siva pastirska bajta nahaja v kamnitem odseku v naselju.

Koča, ki je prej stala na tem mestu je bila malo pred koncem druge vojne požgana, Preskarjev Andrej pa je v poletju leta 1945 na pogorišču postavil današnjo kočo v prvotni ovalni obliki, kot jo je imela bajta pred vojno. Danes je to tako edina koča, ki s svojo obliko, majhnostjo ter skromno opremljeno notranjostjo izstopa med ostalimi pastirskimi stanovi.

Med drugim se v muzeju nahaja tudi primerek trniča –  poseben sir poznan za območje Velike planine.

sedežnica: “Ja, včasih sem tudi jaz bila gor vsako poletje in vsako zimo. Krasno je bilo. Poleti smo se hajkal po planini gor in dol in nabiral rožice, pa krave božal, pa se po kamnih valjali, pozimi smo pa smučali (ko je še Tiha obratovala).”

Več informacij, tudi vir besedila in fotografij: http://www.velikaplanina.si/, Pixabay, Stockpholio

Mnenja in izkušnje na forumu: Izleti po Sloveniji


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.