Divji konji so se pojavili šele pred 20 leti, ko je šlo ob velikih političnih in družbenih spremembah še bolj navzdol kot pod Ceausescujem

Bukarešta – V delti Donave živi okoli 4000 divjih konj, ki počasi uničujejo zaščiteno naravno območje, ki je od leta 1991 uvrščeno na seznam svetovne dediščine Unesca. Z več sto jezeri, več tisoč kilometrov kanalov, obsežnimi gozdnatimi površinami in s trsjem poraslimi ravninami daje delta zavetje pticam selivkam in rastlinju, ki je v marsičem edinstveno.

Toda konji postajajo težava. “Dovolj je, da so samo en dan na enem mestu in naslednji dan je tam kot na nogometnem igrišču po tekmi v dežju,” je za pariški dnevnik Le Monde povedal Viorel Rosca, direktor tamkajšnjega naravnega parka. “Izginjajo nekatere vrste rož, ki so zelo dolgo potrebovale, da so se razširile. Ti gozdovi, ki so nekaj posebnega, kmalu ne bodo nič drugega kot spomin. Delto bi lahko rešili le, če bi konji odšli proč.”

Na Nacionalnem inštitutu za delto pa menijo, da je treba najti konstruktivno rešitev, konjem na primer omejiti življenjski prostor na posebej za to urejenih območjih.

Divji konji v delti so nekaj novega, saj so se tam na svobodi prvič pojavili šele pred 20 leti, ko je šlo ob velikih političnih in družbenih spremembah z gospodarstvom še bolj navzdol kot pod tiranom Ceausescujem.