Madžarska že od leta 1001 obstoja kot samostojna dežela. Takrat so se pod kraljem Štefanom združile manjše upravne enote. Prve večstrankarske volitve je imela 1990. leta. Hkrati s Slovenijo in še osmimi državami pa se je 1. maja letos pridružila članicam Evropske unije. Ekonomijo Madžarske zaznamuje politična zgodovina komunizma, ki je narekoval nadzor iz političnega centra.
V zadnjih letih je doživela velike strukturne spremembe in prešla v tržno ekonomijo. Privatni sektor zdaj zajema 80% BDP. Domači trg je precej majhen, kljub temu pa je ekonomija Madžarske tretja največja v centralno-vzhodno evropski regiji, takoj za Poljsko in Češko. Madžarska je privabila ogromno tujega kapitala. Odkup in investicije v madžarska podjetja od 1989 do danes znašajo 23 milijard dolarjev. Izvoz blaga je bil leta 2002 enak 60% BDP, za primerjavo naj povemo, da je bil leta 1990 ta delež le 30%. Tri četrtine izvoznih artiklov konča v EU. Daleč najpomembnejši poslovni partner Madžarske je Nemčija. Inflacija je v zadnjih petih letih padla s 14% na 4,7%, brezposelnost pa se drži okrog 6%. Storitvena dejavnost se je zelo okrepila in je leta 2001 prinašala dobrih 67% BDP-ja. Industrija je tudi tukaj zgubila nekdanji pomen. Danes pomembne industrijske panoge so: rudarstvo, metalurgija, konstrukcijski material, predelovanje hrane, tekstil, kemična industrija, posebej farmacevtska ter motorna vozila. Prihodek od kmetijstva je pred tremi leti znašal 4,3% BDP, glavni kmetijski proizvodi pa so: pšenica, koruza, sončnična semena, krompir, sladkorna pesa.