fbpx

Mastercard raziskava o spremenjenih nakupnih navadah Slovencev pred in po epidemiji Covid-19

Novice

Trgovci in obrtniki pojdite na splet.

Raziskava pokazala vse večja pričakovanja potrošnikov glede spletne trgovine ter velik porast brezgotovinskega plačevanja na brezstičen način

Mastercard® v najnovejši raziskavi razkriva, kako so se po epidemiji spremenile plačilne in nakupovalne navade ter pričakovanja Slovencev

Ključne ugotovitve:

BREZSTIČNO PLAČEVANJE

  • Pri plačevanju je potrošnikom najbolj pomembna možnost brezgotovinskega plačevanja (39 %). Možnost kartičnega plačevanja v lokalu ali trgovini je zelo pomembna kar trem četrtinam (76 %) vprašanih.
  • Kako pomembna je možnost brezstičnega plačevanja na posameznih plačilnih mestih se je po epidemiji Covid-19 v primerjavi pred epidemijo zvišala za vsa plačilna mesta. Od začetka epidemije je najvišji porast potrebe po tovrstnem plačevanju v gostilnah in restavracijah, barih in kavarnah ter pri ponudnikih lepotnih storitev (frizerski salon, masažni salon, pedikura ali manikura).
  • Z brezstično kartico vsaj enkrat tedensko plačuje skoraj štiri petine (78 %) vprašanih. V primerjavi z Masterindex raziskavo (november 2019) se je ta delež precej povišal (iz 66 % na 79 %[1]).

PLAČILNE KARTICE

  • Plačilne kartice na prodajnih mestih vsaj 1-2x na teden uporablja kar 85 % vprašanih. V primerjavi z rezultati zadnje raziskave Masterindex (november 2019) se je ta delež povečal za kar 8 odstotnih točk (iz 78 % na 86 %[2]). Skoraj tretjina (31 %) vprašanih kartice uporablja pogosteje kot pred letom dni. Prav tako tudi spletni kupci blago in storitve najpogosteje plačajo s plačilno ali kreditno kartico (56 %). Ta delež se je povečal za skoraj 8 odstotnih točk v primerjavi z Masterindex 2019 raziskavo (iz 54,4 % na 62 %[3]).

SPLETNO NAKUPOVANJE

  • Preko spleta je v zadnjem mesecu nakup opravilo skoraj tri četrtine (74 %) vprašanih. V primerjavi z zadnjo raziskavo Masterindex (novembra 2019) se je delež povečal za 18 odstotnih točk (iz 60 % na 78 %[4]). Največ vprašanih (59 %) je preko spleta nakupovalo približno enako pogosto pred in po epidemiji, 12 % nakupuje sedaj še pogosteje, 5 % pa je novih spletnih kupcev, ki pred epidemijo niso nakupovali preko spleta, a so to začeli med epidemijo.
  • Pred epidemijo je za manj kot 50 % ponudnikov (specializiranih, lokalnih) spletno trgovino pričakovalo 61 % vprašanih, po epidemiji pa je takšnih le še 30 %. Bistveno pa se je zvišal delež tistih, ki spletno trgovino pričakujejo od 70 % ali več ponudnikov, saj se je po epidemiji delež s 15 % dvignil na 36 %.

Nova resničnost

Na stotine podjetij se je po končani epidemiji znašlo v novi resničnosti, ki od njih zahteva, da obstoječe poslovne prakse prilagodijo spremenjenemu vedenju, navadam in pričakovanju njihovih strank. Pomembno vlogo pri tem igra digitalna transformacija, ki prinaša nove možnosti komuniciranja s strankami ter hitre prilagoditve prodajnih poti. Manjša podjetja se velikokrat soočajo s pomanjkanjem znanja in sposobnosti, da želene spremembe uvedejo.

Zato je Mastercard v najnovejši raziskavi, ki je bila izpeljana julija letos, raziskal pričakovanja in spremenjene navade pri nakupovanju in plačevanju izdelkov ter storitev zaradi vpliva COVID-19. Na podlagi ugotovitev tako pomaga podjetjem ter obrtnikom ponuditi uvid v trenutno stanje, ki jim bo pomagal pri opredelitvi ključnih izzivov in naslednjih korakov za učinkovito preobrazbo poslovanja. Kot ključna dognanja iz raziskave lahko izpostavimo, da vse pomembnejšo vlogo prevzemajo brezstična plačila in možnost nakupa preko spleta.

Vse bolj zaželena brezgotovinska in brezstična plačila

Po podatkih Mastercard raziskave je pri plačevanju potrošnikom najbolj pomembna možnost brezgotovinskega plačevanja (39 %), sledijo hitro plačevanje (29 %), brezstično plačevanje (20 %) in prejem računa (13 %). Ob vprašanju, kako pomembna jim je informacija o možnosti plačila s karticami v lokalu ali trgovini, je kar tri četrtine (76 %) vprašanih odgovorilo, da jim je pomembna ali zelo pomembna. Če kartic ne bi sprejemali kot možnosti plačila, bi to od obiska odvrnilo slabo četrtino vprašanih. Prav tako se je po epidemiji v primerjavi pred epidemijo znatno zvišala pomembnost možnosti brezstičnega plačevanja na posameznih plačilnih mestih, in to za vsa možna plačilna mesta. Pred in po epidemiji je možnost brezstičnega plačevanja vprašanim najpomembnejša na bencinskih črpalkah, v lokalnih trgovinah ter pri nakupu obleke in obutve. Od začetka epidemije pa je najvišji porast potrebe po tovrstnem plačevanju v gostilnah in restavracijah, barih in kavarnah ter pri ponudnikih lepotnih storitev (frizerski salon, masažni salon, pedikura ali manikura).

Brezstično plačevanje je tudi vedno bolj pogost način plačevanja, saj z brezstično kartico vsak dan plačuje približno petina vprašanih, vsaj 1x tedensko pa kar štiri petine (78 %) vprašanih. V primerjavi z Masterindex raziskavo (november 2019) se je precej povišal delež tistih, ki brezstično plačevanje uporabijo vsaj 1x tedensko (iz 66 % na 79 %[5]). Nikoli oziroma skoraj nikoli pa se brezstičnega plačevanja ne posluži 11 % anketirancev. Ta delež je v primerjavi z Masterindex raziskavo iz novembra 2019 nižji za 1x[6].

 

Kartice opazno prednjačijo pred gotovino

Kartice na prodajnih mestih vsak dan uporablja več kot četrtina vprašanih (28 %), vsaj nekajkrat tedensko pa skoraj dve tretjini (63 %). Vsaj 1-2x na teden torej kartico uporablja 85 % vprašanih. V primerjavi z rezultati zadnje raziskave Masterindex (november 2019), se je ta delež povečal za 8 odstotnih točk (iz 78 % na 86 %[7]). Dve tretjini vprašanih kartice nasplošno uporabljata enako pogosto, kot pred letom dni, skoraj tretjina (31 %) pa jih uporablja pogosteje. Na prodajnih mestih največji delež vprašanih daje prednost debetnim karticam (46 %), sledijo kreditne kartice (26 %) in gotovina (16 %). Pri plačevanju zneskov do 25 EUR prav tako vodijo debetne kartice (47 %), sledijo gotovina (22 %) in kreditne kartice (21 %). Kartico vprašani najpogosteje uporabljajo na bencinskih črpalkah, za nakupe vsakodnevnih potrebščin ter pri nakupu obleke in obutve, najredkeje pa ob nakupu hrane pri lokalnih ponudnikih, za plačilo uslug obrtnikom ter na tržnici.

Porast spletnega nakupovanja

Za večino vprašanih lahko rečemo, da so pogosti spletni nakupovalci. Preko spleta je v zadnjem mesecu nakup opravilo skoraj tri četrtine (74 %) vprašanih. To v primerjavi z zadnjo raziskavo Masterindex (novembra 2019) predstavlja dvig za več kot 18  odstotnih točk (iz 60 % na 78 %[8]). Nadaljnjih 18 % pa je nakup preko spleta opravilo v zadnjih treh mesecih. Med epidemijo je prišlo tudi do nekaj sprememb navad in pogostosti spletnega nakupovanja. Med vprašanimi je največ, kar 59 % takšnih, ki so približno enako preko spleta nakupovali pred in po epidemiji, 12 % jih je pričelo nakupovati pogosteje, 5 % jih je začelo s spletnim nakupovanjem, a ga ponovno opustilo,5 % pa je postalo novih spletnih kupcev: med epidemijo je začelo s spletnim nakupovanjem in to navado obdržalo.

Preko spleta Slovenci najpogosteje kupujejo elektronsko opremo, stvari za dom ter obleko, obutev in modne dodatke. Precej redkeje so v zadnjem letu preko spleta kupovali darila, cvetje, živilske izdelke lokalnih ponudnikov ter investicijske storitve. Nakupe v slovenskih spletnih trgovinah več kot polovica (56 %), spletnih kupcev plača s plačilno ali kreditno kartico. Ta delež se je povečal za skoraj 8 odstotnih točk v primerjavi z Masterindex 2019 raziskavo (iz 54,4 % na 62 %[9]). V primerjavi z lani je opazen tudi precejšen padec plačevanja z gotovino po povzetju (slaba četrtina) in porast plačevanja preko elektronske ali mobilne banke.

Pričakovanja potrošnikov za ponudbo spletne trgovine so se podvojila

Glede na izsledke raziskave imajo potrošniki po epidemiji precej večja pričakovanja do ponudnikov, da imajo vzpostavljeno spletno trgovino, kot so jih imeli pred epidemijo. Pred epidemijo je za manj kot 50 % ponudnikov (specializiranih, lokalnih) spletno trgovino pričakovalo 61 % vprašanih, po epidemiji pa je takšnih le še 30 %. Bistveno pa se je zvišal delež tistih, ki spletno trgovino pričakujejo od 70 % ali več ponudnikov, saj se je po epidemiji delež s 15 % dvignil na 36 %.

Aleš Petejan, vodja marketinga Mastercard, Slovenija, je o ugotovitvah raziskave dejal:

»Potrošniki smo med epidemijo korenito spremenili svoje nakupovalne navade in predvsem pričakovanja do ponudnikov. Brezstično plačevanje je postalo nuja, gotovina za uporabo le v nujnih primerih, ponudba spletne trgovine pa nekaj normalnega. Poslovni modeli so se spremenili in tisti, ki bodo uspeli prilagoditi svoje poslovne prakse, bodo zrli v svetlo prihodnost. Zato želimo v podjetju Mastercard s svojim znanjem in rešitvami spodbuditi podjetnike pri preobrazbi poslovanja in prilagoditvi novim zahtevam strank.«


[1] Raziskavo je za Mastercard izvedla Mediana julija 2020 na vzorcu 705 prebivalcev Slovenijev starosti 18-75 let. Primerjava z raziskavo MasterIndex 2019 (november 2019) odraža ciljno populacijo med 18 in 55 let.

[5] Raziskavo je za Mastercard izvedla Mediana julija 2020 na vzorcu 705 prebivalcev Slovenijev starosti 18-75 let. Primerjava z raziskavo MasterIndex 2019 (november 2019) odraža ciljno populacijo med 18 in 55 let.

[7] Raziskavo je za Mastercard izvedla Mediana julija 2020 na vzorcu 705 prebivalcev Slovenijev starosti 18-75 let. Primerjava z raziskavo MasterIndex 2019 (november 2019) odraža ciljno populacijo med 18 in 55 let.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]