Vilenica pri Lokvi slovi kot najstarejša turistična jama v Evropi. Najverjetneje je bila tudi prva jama na svetu, ki so jo uredili za turistični ogled.
Že davnega leta 1633 je njen lastnik, grof Petač (Petazzi), ko jo je predal v upravo lokavski župniji, ukazal, da so jo odprli za ogled. Do sredine 19. stoletja je slovela kot najlepša, največja in seveda najbolj obiskana jama slovenskega turističnega Krasa. Vse do takrat so pot po jami osvetljevali z baklami in gorečimi trskami, ker drugačnega načina osvetljevanja žal niso poznali. Še danes so v jami vidni sledovi tega početja. Na nekaterih mestih počrnele kapnike, jamske stene ter okrasje in sajasta tla zelo počasi spira vlaga in tako briše sledove obiskov pred stoletji. Zaradi različnih vzrokov je jama utonila v pozabo. Posebno po letu 1818, ko so za ogled odprli Postojnsko jamo, so zaradi velikosti in dolžine rovov slednje, turistični delavci na Vilenico kar pozabili. Zapuščena kot uspavana kraljična, je ponovno oživela šele leta 1963. Člani Jamarskega društva Sežana so takrat zanjo prevzeli skrb in kot lahko vidi vsak obiskovalec, je lepo in prav, da je prišla pod njihovo upravo.
V svojem prostem času so člani društva s prostovoljnim delom v neštetih urah garanja postopoma obnovili poti in uredili električno razsvetljavo. Za obiskovalce je Vilenica opremljena in osvetljena v dolžini 450 metrov, dolga pa je več kot 1300 metrov. Voden obisk traja približno eno uro.
