fbpx

Radgonsko-kapelska vinska turistična cesta

Novice

Nad dolino slatinskih izvirov od Apaškega do Radenskega polja se med reko Ščavnico in Muro razprostirajo položne Radgonsko-kapelske gorice. Na vrhovih od Hercegovščaka in Polic prek Črešnjevcev, Aženskega Vrha, Zbigovcev, Orehovskega in Ivanjševskega Vrha do Janževega, Radenskega in Kapelskega Vrha so viničarji ustvarili tla, primerna za pridelavo dobrih vin. Nekoč so vina mešali s slatinami, […]

Nad dolino slatinskih izvirov od Apaškega do Radenskega polja se med reko Ščavnico in Muro razprostirajo položne Radgonsko-kapelske gorice. Na vrhovih od Hercegovščaka in Polic prek Črešnjevcev, Aženskega Vrha, Zbigovcev, Orehovskega in Ivanjševskega Vrha do Janževega, Radenskega in Kapelskega Vrha so viničarji ustvarili tla, primerna za pridelavo dobrih vin. Nekoč so vina mešali s slatinami, saj je poleg slavnih vrelcev v Radencih, v dolini Ščavnice še cela vrsta »divjih« slatin.

 

V Gornji Radgoni si lahko ogledate mogočno šampanjsko klet, klet pod rimskim kolesom in kleti Pod slapom. Na Janževem Vrhu je razstavljena stara preša in vinogradniško orodje, v Kapeli pa je nedaleč od znamenite cerkvice sv. Magdalene Kapelska vinska klet. V dolini Ščavnice so izviri budišakove in leljakove slatine, v Stavešincih izvir stavešinske slatine, pri Ivanjševcih pa izvir ivanjševske slatine in mofeta, ki zaradi uhajanja ogljikovega dioksida šumi in sika. O preteklosti teh krajev pričajo Radgonski grad, Negovski grad, Meinlov grad v Črncih na Apaškem polju, Kunejev grad na Noričkem Vrhu z urejenim parkom, Koratov grad v Črešnjevcih in Atilov grob na Kapelskem Vrhu. V Spodnji Ščavnici je več kot 400 let star Niderlov hrast in Negovsko jezero, ki je nastalo z zajezitvijo grajskih ribnikov, v njem pa raste vodni orešek in beli lokvanj. Mulj iz jezera je naravno zdravilno sredstvo. Panoramska pot, Trstenjakova pot ter mnoge kolesarske poti vodijo do kleti, vinotoč ev in turističnih kmetij. Ob domačem vinu ponudijo gobove juhe, ocvirke, meso iz tunke, domače klobase, kruh iz krušne peči, zaseko, kvasenice in gibanice. Tukaj gojijo avtohtone radgonske ranine. Sorta, ki so jo na začetku 20. stoletja odkrili radgonski viničarji, je primerna za predikatna vina. Zelo cenjen je tudi traminec. Janževca pridelajo toliko, da letno napolnijo kar dva milijona steklenic. Radgonsko -kapelske gorice imajo najstarejšo znano šampanjsko klet v Sloveniji, v njej že od leta 1852 po klasični metodi pridelujejo radgonsko penino. Ponudniki ob vinski cesti: Radgonske Gorice, Vinar Okoslavci, Vinski hram Trplan, Turistična kmetija Hari, Vino Frangež, Vinogradništvo Borko, Turistična kmetija Šinko, Steyer vina.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake


Sledite nam


RSS Ustavi se!