Kapljice vode počasi, a vztrajno beležijo zgodbo lepote večnega krasa na papir, imenovan kamen.

Ko govorimo o krasu, potem je dominantni kamen seveda apnenec, deloma tudi dolomit. In voda, ki pronica skozi kraško površino v podzemlje vsebuje precej raztopljenega kalcijevega karbonata. Z izločanjem le-tega iz vode pa rastejo kapniki.

Domišljija narave je tukaj brezmejna in stvaritve, ki so nastajale v milijonih let je danes mogoče videti v Sloveniji v več kot 10.200 registriranih jamah. Podatek najbrž ne preseneča, ko pa je skoraj polovica Slovenije kraške in prav po našem Krasu je svojevrstna pokrajina na karbonatnih kamninah dobila ime ter ga kot geomorfološki termin ponesla v svet.

Vir: delo.si