Vsak kilometer slovenske obale je dragocen. Imamo edinstveno osemdeset metrov visoko strunjansko pečino, sečoveljske soline, ki so jih prvič omenjali že v 13. stoletju in zatočišče za več kot 150 vrst ptic. Mesta Piran, Izola in Koper privabljajo obiskovalce s srednjeveškimi mestnimi jedri, v Portorožu je veliko sodobnih hotelov s kongresnimi dvoranami, marina, letališče, igralnice in zanimiva ponudba poletnih kulturnih, zabavnih in športnih dogodkov. Nedaleč od obale so slikovite vasice slovenske Istre, kjer je ob črnem vinu in pršutu moč preživeti prijetne urice.

Piran
Piran je obmorsko, srednjeveško mestece na zahodnem rtu slovenske Istre, na koncu piranskega polotoka, ki se postopoma zožuje med Strunjanskim in Piranskim zalivom. Polotok se konča z rtom Madona, s katerim se zaključijo Šavrinska Brda. Prvi prebivalci so se v Piranu naselili že sredi 5. stoletja, v 13. stoletju pa je postal beneš ki. Kljub burni zgodovini je mesto ohranilo svoj slikovit značaj. Prebivalci so se v preteklosti preživljali predvsem z ribolovom in predvsem s trgovanjem s soljo, vinom, oljem in ribami. V Piranu se čez vse leto na mestnih trgih dogaja veliko glasbenih, kulturnih in gledaliških prireditev. Mesto je prepleteno s kamnitimi, ozkimi uličicami med tesno strnjenimi hišami in zgodovinskimi zgradbami ter ima številne muzeje, galerije, gledališče Tartini, akvarij in dobre restavracije. Prvotno mestno jedro je nastalo na rtiču Punta in je bilo pod beneško oblastjo, nato se je širilo do pristanišča in Mogorona, kasneje pa še na jugovzhod proti Bernardinu. Največ o mestu lahko najdete v mestnem arhivu, ki je med najbogatejšimi v Sloveniji in ima dragoceno zbirko dokumentov od 12. stoletja naprej, in v mestnem muzeju z dragocenimi arheološkimi, etnografskimi, zgodovinskimi in umetniškimi deli. V Piranu je pustilo svoj pečat veliko umetnikov, najbolj znan je bil violinist in matematik Giuseppe Tartini, ki se je v Piranu rodil in po katerem se imenuje največji mestni trg. Danes je Piran pomembno obmorsko turistično letovišče in ker je tesno povezan z morjem, sta tukaj tudi Morska biološka postaja in Akvarij. V Morski biološki postaji raziskujejo morje in tukaj je tudi Instrumentalni center Morska postaja, katere največji dosežek je oceanografska postaja na piranski Punti. Danes se Morska biološka postaja uvršča med pomembnejše morske centre na območju Sredozemlja. Za organizirane skupine omogočajo vodene oglede, na voljo pa imajo tudi dormitorium s 25 ležišči in učilnico. Akvarij ima svoje prostore ob notranjem mandraču piranskega pristanišča. Ima več bazenov, ki so v glavnem osvetljeni z umetno svetlobo, ponekod pa skozi okna preseva tudi naravna. V bazenih si lahko ogledate okoli 200 živali iz podmorskega sveta, od tega 140 različ nih vrst morskih organizmov. V akvariju lahko opazujemo navadno hobotnico, navadne špare, zobatce, pisane ustnač e, glavače, menule, babice, brancine, pri nas zelo redko veliko kirnjo in alge. V posebnem prostoru je velik talni bazen, v katerem plavajo morski psi trneži, ciplji, brancini in vrane. Med drugim si tu lahko ogledate tudi raroga, velikega morskega pajka, kačje repe, male morske ježke in različne vrste spužev.

Izola

Mestece, ki je v središču prepleteno s srednjeveškimi ulicami, ima bogato zgodovino. Posebna arhitektura starega mestnega je del še žive zgodovine mesta, ki je bilo nekoč na otoku. Stari del mesta leži na nekdanjem otoku, ki je bil naseljen že v prvem stoletju našega štetja in je bil s kopnim kasneje povezan s kamnitim mostom. Mesto je bilo obdano z mestnim obzidjem, ki so ga porušili v začetku 19. stoletja, ruševine pa so uporabili za zasutje morja med otokom in celino. V začetku 13. stoletja je Izola razglasila samostojnost in je postala mesto s svojimi zakoni in oblastjo. Tradicija ribištva je še danes pomemben del turistične ponudbe Izole. Prijetno pa se je sprehoditi tudi po številnih sprehajalnih poteh in spoznati izolsko podeželje, kjer lahko preizkušate lokalne kulinarične dobrote, olivno olje in domače vino. Izola ima Muzej ozkotirne železnice Parenzana, ta je posvečen prvi železniški progi, ki je povezovala mesta med Porečem in Trstom, imenovani Parenzana. Po tej poti je leta 1903 prvič pripeljal vlak. V muzeju si lahko ogledate zgodovino proge, slike in makete ter zbirko modelov vlakcev z vsega sveta. Izola ima tudi svojo marino s 620 privezi. Mesto ima tudi več starih cerkva in zanimivo palačo Besenghi degli Ughi v Gregorč ičevi ulici, ki je ohranjen predstavnik poznobaročne arhitekture na slovenski obali. V vogalu palače stoji lev iz 13. stoletja. V palači je ohranjena in urejena knjižnica družine Besenghi z okoli 3000 knjigami in nekaj rokopisi iz 16., 17. in 18. stoletja. Palača je delo arhitekta Filippa Dongettija in je bila zgrajena leta 1781. V Izoli je tudi hotelsko naselje Simonov zaliv, ki ima svoj prostor med bujnim mediteranskim zelenjem, kjer je bilo v rimskih časih pristanišče Haliaetum. Ostanki pomola z mozaiki so skriti pod morjem, ob močni oseki pa jih lahko občudujemo še danes. V zalivu je velika plaža s položnim dostopom do morja in naravno senco v akacijevem gozdičku. Od plaže pa se po urejenih sprehajalnih poteh v parku ali ob morju lahko sprehodite do središča Izole. Zanimivi pa so tudi številni panoramski izleti z barko. V Izoli sta tudi avtokampa Belvedere in Jadranka.

Portorož
Ko pomislimo na Portorož, se spomnimo mediteranskih vonjav, palm, vrtnic in zimzelenega rastlinja ter zabav in družabnosti. Začetek turizma v Portorožu sega v drugo polovico 19. stoletja. Na griču Sv. Lovrenca, kjer danes stoji Grand Hotel Metropol, se je kolo sreče pričelo vrteti davnega leta 1913, ko so v času Avstro-Ogrske monarhije postavili prvo igralnico. V mestu je vedno veliko turistov, glasbenih in kulturnih prireditev in velika izbira restavracij ter barov. Obiščete lahko katero izmed restavracij v mestu in okolici ter preizkusite najbolj tipične istrske jedi, kot so istrski brodet, njoki z divjačino, fužov s tartufi in morske specialitete: od škarpene, orade, brancina, sardel do morskega lista, škampov in lignjev. Zraven pa si privoščite rdeče vino – refošk ali kraljico istrskih vin malvazijo. Sprehajanje ob morju, tek po plaži, plavanje v morju in bazenih, lepotilni in zdravstveni programi v termah ali športno-rekreativne dejavnosti, vse to je strnjeno na nekaj kilometrih slovenske obale. Portorož je povezan z bližnjim Piranom in solinami, ki so danes večinoma opuščene in dajejo zavetje številnim vrstam ptic, ki tukaj gnezdijo ali počivajo na svoji poti proti jugu. Prav soline so s svojimi naravnimi sestavinami – sol, slanica in solinsko blato – omogočile razvoj turizma v Portorož u. Zdravilne učinke teh sestavin so odkrili v 19. stoletju in v Portorožu postavili prve počitniške in termalne hotele. Danes je Portorož tudi pomembno kongresno središče Slovenije. V Portorož u je veliko hotelov visokega razreda in igralnica, kjer predvsem Italijani radi preizkušajo svojo srečo. Portorož ima tudi veliko marino, kjer je na voljo več kot tisoč privezov. V Portorožu, na zelenem polotoku Seča, leži avtokamp na šestih hektarjih in zmogljivostmi za 1200 gostov. Fiesa je od Portoroža oddaljena tri kilometre in slovi po dveh sladkovodnih jezercih, ob katerih leži avtokamp. Kamp je primeren za okoli 30 šotorov in 110 avtokamp prikolic. Gostje pa lahko prenočijo tudi v številnih turističnih sobah in počitniških apartmajih.