fbpx

Študentska izmenjava na Norveškem

Potopisi

Trontheim – študentski vtisi

Zadnja leta so zelo priljubljene študentske izmenjave; veliko se jih semester ali dva odloči preživeti zunaj domačih meja. Razlogi so različni: za ene je izziv, za druge novo znanje in tretje počitnikovanje. Vsem pa je skupno, da dobimo izkušnjo več.

Foto: Naselje obdano s travniki

Nova spoznanja

Trondheim je prelepo, urejeno in ravno prav veliko mesto s svetovno znano katedralo in obilico zanimivih galerij in športnih objektov (skakalnice, nogometni stadion kluba Rosenborg, tekaške steze …).

Na Norveškem življenje glede denarja sploh ni tako nemogoče. Storitve so sicer drage, s hrano in drugim potrebnim za vsakodnevno življenje pa je mogoče shajati čisto normalno. Najemnine stanovanj in sob niso prav nič zasoljene in so nižje ali enake kot pri nas. Univerza študentom ponuja mnogo ugodnosti: brezplačno kopiranje, tiskanje, brezplačen material za makete in uporabo delavnic, letno karto za 2 univerzitetni telovadnici s fitnesom in savno. Poleg tega imajo okoli 30 brunaric v regiji, ki jih za simbolično ceno oddajajo študentom.
Poleti s kolesom ali peš, pozimi pa s tekaškimi smučmi lahko hodiš na vikend izlete in odkrivaš naravo, ki je resnično navdušujoča. Skoraj vsak konec tedna smo se z nahrbtnikom v soncu, dežju ali snegu odpravili v kakšno kočo, ki so povečini ob jezerih ali morju. Ribiška palica je zelo uporaben pribor – očitno je razkošje rib na Norveškem tolikšno, da se kar same vržejo na trnek.

Foto: Lepo urejen kamp

In kakšen je študij?

Predvsem prijazen študentom. Stavbe fakultet so na enem mestu skupaj s pošto, banko, kantino, telovadnico, trgovinami, vsemi mogočimi študentskimi organizacijami in športnimi društvi; kot mesto v malem, rezervirano samo za študente. Bližina omogoča mešanje različnih študijskih smeri, kar je zelo pogosta praksa. Stavbe so sodobno opremljene in (kar je bistvena razlika v primerjavi z našimi fakultetami) prav vsak študent ima svoj delovni prostor. Fakulteta torej ni kraj, kamor prideš na predavanje in greš nato domov, ampak je delovno okolje, kjer večina študentov preživi več kot 8 ur na dan.

Norvežani so predvsem zelo odprti do tujcev, predvsem v tem pomenu, da je zelo lahko dobiti dobro službo, predvsem, če si izobražen. Pri tem nisi zaradi tega manjvreden, brez težav se prilagodijo z jezikom in so nasploh navdušeni, če ti lahko kaj razložijo, pokažejo in pomagajo. Vsi so prijazni in vljudni, nihče se ne prepira, ne govori kletvic, ne povzdigne glasu, kaj šele, da bi kdo fizično obračunal z nekom. Na Norveškem je sistem vrednot popolnoma drugačen od preostalega amerikaniziranega sveta, kateremu pripadamo tudi mi. Vsi imajo dovolj za več kot dostojno življenje, vendar tam materialni status ni pomemben. V podjetjih, kjer sem delala, je poudarek na visoki strokovnosti, skupinskem razmišljanju, pomoči eden drugemu. Veliko je kratkih usklajevalnih sestankov, kjer skupaj hitro najdejo najboljšo rešitev. Slišati je kot popoln svet. Sčasoma pa prav »popolnost« začne malce motiti, saj se vsi odzivajo s prijaznostjo, ki je bila prav neverjetna. Pač, navajeni so komunicirati na drugačen način, ki za nas ni tako domač.

Foto: Trondheim – nekdanja prestolnica Norveške

Ko pa ljudi spoznaš bolje, niso prav nič dolgočasni. Na Norveškem je tudi ena najvišjih rodnosti v Evropi, predvsem zaradi prijazne politike do mladih družin. Poleg tega, da pojedo največ sladoleda na osebo na svetu, jedo tudi ribji puding in še celo paleto sekundarnih ribjih izdelkov, ki niso ravno vrhunska kulinarična izkušnja.

Visokemu standardu navkljub ne živijo razkošno; hiše so preproste, na avtomobile ne dajo veliko in obiski restavracij niso v navadi. Zelo visoka vrednota je prosti čas (veliko ljudi nadure v službi zamenja za prosti dan) saj so naravnost zaljubljeni v naravo in šport.

Če potegnem črto, ima prav vsak kraj na svetu pozitivne in negativne strani. Prav razlike ga naredijo zanimivega in odkrivanje le-teh omogoča, da se nekje počutiš doma. Moja prva študentska avantura na Norveškem se je končala. Prepričana sem, da ni bila zadnja. Spoznala sem obilico zanimivih in kreativnih ljudi z vsega sveta in predvsem Norvežane ter njihov način življenja, ki mi je nekako blizu. Vsekakor se bom na Norveško kmalu spet vrnila.

Info:

Nekatere univerze imajo študentske zadeve, kot so stanovanje, študentske organizacije, športni objekti, ekskurzije itn., super urejene, nekatere manj. V Trondheimu so tri študentska naselja. Vsaka izmed 4 oseb v stanovanju ima svojo sobo z internetom, parom oddajajo vrstne hišice, mladim družinam pa večja stanovanja v mirnem predelu. Organizirajo tudi jezikovne tečaje za norveški jezik, pa ekskurzije za spoznavanje okolice, oddajo smučarske opreme in še mnogo več. In kar je najlepše – vsi govorijo »perfektno« angleško, zaradi česar sta tam sporazumevanje in študij precej lažja, za razliko od romanskih držav, kjer se je treba naučiti jezika, saj niti profesorji ne govorijo angleško.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.
  • Zaveza Sloveniji: prostor za odprto komunikacijo
    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podprlo javno pobudo, saj pristna in odprta komunikacija v praksi pomeni pogoje za uresničevanje strateških usmeritev ministrstva in Vlade pri uresničevanju svojih ciljev.
  • Kako utišati glas notranjega kritika
    Vsi imamo notranjega kritika. To je glas znotraj nas, ki nam šepeta, da nismo dovolj pametni, močni, sposobni, talentirani, privlačni, izobraženi. S tem prebuja dvom in nezaupanje v naše moči in sposobnosti. Del nas je prepričan, da nas ta glas varuje, zato mu verjamemo. Vendar notranjega kritika lahko tudi utišamo!