Rim ni kot druge svetovne trgovske prestolnice. Ne blešči se v milijonih lučk, ki bi privabljale kupce. Tudi rimske cerkve so zgolj dostojno in lepo osvetljene, nobenega pretiranega blišča ni, niti kičastega osvetljevanja, ki bi spremenilo podobo cerkve in okolice kakor ponekod v srednji Evropi. Pri svetem Petru so že postavili jaslice, zraven stoji tradicionalna (južnotirolska) smreka, ki pa ni tako visoka, košata in lepa, kot je bila slovenska pred štirinajstimi leti. Več sto tisoč ljudi bo trg privabil do svečnice, vendar bo ves čas ostal osvetljen samo toliko, da bo blago opozarjal nase.

Skratka, le nekaj let je trajalo, da so Rimljani odkrili, kako kičasto je postavljati po vsem mestu umetna drevesa, podobna tistim v New Yorku ali kateri od evropskih prestolnic, ki se ne morejo pohvaliti ne s svetim Petrom ne z mostovi, kakor so tisti čez Tibero, ki blago osvetljeni vabijo domačine in turiste vse leto.

Novembrske lučke po kitajski modi in kričeče rdeče preproge pred trgovinami so bile kratkega veka. Zdaj jih imajo samo kitajski trgovci, zlasti tisti, ki so nove trgovine s svojo kičasto robo odprli pred kratkim. Le pred njihovimi lokali je še opaziti pajace v kičastih rdečih kapah, ki jim zdaj pravijo Božički.

Zaradi krize, veliko hujše, kot priznajo politiki, se je večno mesto vrnilo k tradiciji. Adventne venčke, bršljanove veje pa naravne veje jelke in smreke po evropski modi so večinoma začeli zatikati na vrata ali z njimi oblagati vhode v hiše in trgovine šele prejšnji teden. Prehodil sem ves stari del mesta, vsaj tri ure hoda je bilo, skoraj nikjer ni bilo več videti umetnih smrečic ali umetnih vej.