Nemčija najbolj priljubljena kulturna destinacija pri Evropejcih

Spomeniki v Nemčiji, ki so pod UNESCO-vim pečatom, se ponašajo z dolgoletno tradicijo – prvi spomenik, katedrala v Aachnu, je bila na UNESCO-v seznam svetovne dediščine uvrščena npr. že leta 1978.

Stara mestna jedra: 5

1987 Staro jedro mesta Lübeck

Mesto Lübeck je bilo med leti 1230 do 1535 glavno mesto »Hanse«, mogočne in svetovno znane nemške zveze trgovskih cehov. Stari del mesta je prvo celotno ohranjeno staro mestno jedro severnoevropskega mesta, ki se je uvrstilo na UNESCO-v seznam kulturne dediščine.

1993 Staro jedro mesta Bamberg

Staro mestno jedro na edinstven način prikazuje srednjeevropsko mesto, ki je bilo zgrajeno na zgodnjesrednjeveških temeljih. Preko 1.000 hiš je v tem mestu spomeniško zaščitenih.

1994 Cerkev, grad ter staro jedro mesta Quedlinburg

Staro mestno jedro Quedlinburga je s svojimi 1.300 prečudovitimi zgradbami s pročeljem eno izmed mest v Nemčiji, v katerem si boste lahko ogledali največ primerkov tovrstnega arhitekturnega sloga, cerkev St. Servatii v Quedlinburgu pa je UNESCO označil za »arhitekturno mojstrovino romantike«.

2002 Stralsund in Wismar

Obe mesti zaznamuje kulturna dediščina nemške »Hanse« ter lübeški gradbeni zakon, ki je veljal več kot 600 let. Očarljive baročne zgradbe iz časa švedske nadvlade še danes krasijo podobo mesta.

2006 Staro jedro Regensburga z mestnim predelom Stadtamhof

Staro mesto jedro Regensburga velja za eno izmed najlepše ohranjenih srednjeveških starih mestnih jeder v Nemčiji, ki obsega kar 984 zgradb, katere se ponašajo z naslovom spomenika.

Arhitektura in oblikovanje: 3

1996 Bauhaus ter zapuščine znamenite šole oblikovanja v mestih Weimar in Dessau

Pečat UNESCO-ve svetovne dediščine je bil dodeljen tudi šoli oblikovanja Bauhaus, ki je med leti

1919 ter 1933 poskrbela za kar nekaj revolucionarnih idej na področju arhitekturnega oblikovanja ter urbanizma. Znamenita šola Walterja Gropiusa je močno vplivala na celotno arhitekturno ustvarjanje 20. stoletja.

2008 Naselja berlinske moderne

Kakovostna arhitektura, moderne linije, funkcionalni tlorisi ter urbanistična naselja – vse to je bilo v navdih novim podobam stanovanjskih naselij nemškega glavnega mesta v 20. stoletju.

2011 Tovarna Fagus v Alfeldu

Stenska konstrukcija iz stekla in železa ter nepodprti, v celoti zastekljeni robovi tovarniškem obratu Fagus pričarajo breztežno eleganco, ki za tovarne v času industrializacije ni bila običajna. Tovarniška stavba, ki je bila zgrajena pod taktirko mladega in nadarjenega Walterja Gropiusa, velja za eno izmed prvih mojstrovin, kasneje svetovno priznanega arhitekta šole oblikovanja Bauhaus.

Narava, vrtovi in pokrajine: 7

1995 Jama Messel

Jama Messel je bila leta 1995 zaradi številnih in hkrati raznovrstnih fosilnih najdb, ki so stare od 36 do 57 milijonov let,  na UNESCO-v seznam kulturne dediščine dodana kot prvi nemški naravni spomenik.

2000 Vrtno kraljestvo Dessau-Wörlitz

Vrtno kraljestvo je izjemen primer uresničitve filozofskih načel razsvetljenstva na področju krajinske arhitekture. Sam grad Wörlitz zgrajen v podeželskem stilu pa velja za temeljno arhitekturno delo nemškega klasicizma.

2002 Kulturna pokrajina Oberes Mittelrheintal

Kulturna pokrajina velja za sinonim romantične pokrajine ob reki Ren. 65-kilometrov dolga dolina reke Ren je posuta z naselji in utrdbami, ki se na skalnatih pečinah ob reki visoko dvigajo.  Edinstveno pokrajino dopolnjujejo čudoviti vinogradi.

2004 Park Muskau

Za obnovitev ter vzdrževanje parka Muskau sta Nemčija in Poljska leta 1989 podpisali dogovor o medsebojnem, čezmejnem sodelovanju, ki se je razvilo v paradni primer na področju mednarodnega spomeniškega varstva.

2009 Nemška priobala

Nemška priobala (bibavični pas morja) je ena izmed svetovno najpomembnejših ter največjih bibavičnih mokrišč. S svojimi 10.000 živalskimi in rastlinskimi vrstami je mokrišče na severu Nemčije resnično edinstveno na svetu.

2011 Bukovi pragozdovi v Karpatih ter stari bukovi gozdovi v Nemčiji

Bukovi gozdovi so pred več kot 6.500 leti pokrivali več kot 40 odstotkov evropske celine, nemški bukovi gozdovi pa predstavljajo enega izmed najdragocenejših ostankov nižinskih bukovih gozdov na celem svetu.

2013 Park Wilhelmshöhe v Kasslu

Park Wilhelmshöhe ni zgolj zgleden primer krajinske arhitekture evropskega absolutizma, temveč s svojim prečudovitim vodometom tudi edini tovrstni na svetu.

Industrijska kultura: 3

1992 Rudnik Rammelsberg, staro jedro mesta Goslar ter vodno gospodarstvo hribovskega predela Oberharz

Rudnik Rammelsberg v bližini mesta Goslar je kot edini rudnik sveta neprekinjeno obratoval več kot tisoč let. V starem delu mesta pa je nekoč več stoletij kraljevala največja in najbolj varna palača saških in salijskih cesarjev. Še danes edinstveno silhueto mesta zaznamujejo stolpi 47 cerkva in kapel. Leta 2010 je UNESCO-v pečat poleg rudnika in starega jedra mesta Goslar prejelo tudi vodno gospodarstvo hribovskega predela Oberharz, ki velja za enega izmed največjih predindustrijskih sistemov energetske oskrbe.

1994 Železarna Völklingen

Izmed vseh železarn, ki se jih je gradilo med 19. in 20. stoletjem v Zahodni Evropi ter Severni Ameriki, je železarna v mestecu Völklingen edina, ki je še danes v celoti ohranjena. Predstavlja edinstveni spomenik industrijske dediščine, ki hkrati obiskovalcem nudi odličen kulturni program.

2001 Industrijski objekt Zeche Zollvere

Industrijski objekt je bil v svojem času največji in najmodernejši transportni obrat za črni premog ter reprezentativni primer za razvoj težke industrije v Evropi. Danes je objekt, na katerega je s svojim slogom vplivala tudi šola oblikovanja Bauhaus, ikona moderne industrijske arhitekture ter središče umetnosti in kulture.

Gradovi in utrdbe: 4

1981 Rezidenca v Würzburgu

Rezidenca v Würzburgu velja za enega izmed najbolj enotnih in najlepših baročnih gradov, ki je bil rezultat ustvarjanja najrazličnejših evropskih umetnikov.

1984 Gradova Augustusburg ter Falkenlust v mestu Brühl

Gradova sodita med prve najpomembnejše stvaritve rokokojske arhitekture v Nemčiji, več kot stoletje pa sta bila tudi zgled za številne knežje dvore širom nemške dežele.

1990 Gradovi in parki v Potsdamu in Berlinu

Okoli 500 hektarjev čudovitih zelenih površin ter skupno 150 zgradb, katerih nastanek sega vse od leta 1730 pa do 1916, sodi v sklop neprecenljive dediščine, ki je Potsdam spremenila v kulturno bogastvo neprecenljive vrednosti.

1999 Grad Wartburg

Prav na gradu Wartburg je nemški reformator Martin Luther v le nekaj tednih Sveto pismo prevedel v nemški jezik. Zaradi svoje lege na meji med nekdanjo Nemško demokratično republiko ter Zvezno republiko Nemčijo pa je grad danes tudi simbol nemškega povezovanja ter enotnosti.

Kulturna in duhovna zgodovina: 8

1986 Rimski ostanki, katedrala in cerkev Liebfrauenkirche v mestu TrierTrier, ki so ga Rimljani ustanovili leta 16 pred našim štetjem in poimenovali »Augusta Treverorum«, velja za najstarejše mesto Nemčije.

1996 Spominska mesta Martina Luthra v mestih Eisleben in Wittenberg

Spominska mesta obeležujejo pomembno obdobje v zgodovini človeštva. V današnjem času prizorišča reformatorskega gibanja nosijo izredni, univerzalni pomen.

1998 »Klasični Weimar«

Weimar je bil nekoč središče evropskih duhovnih gibanj, kjer so prebivala in delovala številna znamenita imena. V sklop svetovne dediščine v mestu sodi 11 objektov klasičnega Weimarja – med njimi hiša, kjer je bival znameniti nemški lirik in dramatik Friedrich Schiller ter vrtovi in vrtna hiška znamenitega Johanna Wolfganga von Goetheja.

1999 Muzejski otok v Berlinu

Muzejski otok v Berlinu velja za edinstveno izobraževalno krajino, ki sredi Berlina združuje 100 let muzejske arhitekture, ter izjemen primer koncepta muzeja umetnosti, ki sega v čas razsvetljenstva ter francoske revolucije.

2004 Rotovž in kip Rolanda v Bremnu

Rotovž in kip Rolanda v Bremnu sta edinstveni priči razvoja samostojnosti ter tržnih pravic evropskega meščanstva, še posebno v nekdanjem Svetem rimskem cesarstvu nemške narodnosti.

2005 Gornjegermanski-recijski limes

Gornjegermanski-recijski limes s svojimi 550-imi kilometri predstavlja del nekdanje utrjene meje Rimskega cesarstva. Danes velja za najdaljši talni spomenik Evrope, skupaj s Hadrijanovim zidom v Veliki Britaniji pa v sklopu »Meje Rimskega imperija« predstavlja pomemben čezmejni spomenik UNESCO-ve svetovne dediščine.

2011 Prazgodovinska kolišča v okolici Alp

Prazgodovinska kolišča v šestih alpskih deželah nudijo vpogled v življenje, delo in mobilnost nekdanjih naseljencev mlajše kamene ter kovinske dobe. Med najpomembnejše predmete, ki so bili najdeni na območju kolišč, sodijo najstarejši ostanki blaga ter najstarejši primeri koles v Evropi, ki segajo nekje v leto 3000 pred našim štetjem.

2012 Operna hiša Markgräfliches Opernhaus v BayreuthuOperna hiša Markgräfliches Opernhaus v Bayreuthu, eno najlepših baročnih gledališč v Evropi, je edini kraj na svetu, kjer se lahko na resnično pristen način doživi čudovito opero seria, klasično zvrst opere, ki je bila tako značilna za čas absolutizma.

Cerkve in samostani: 8

1978 Aachenska katedrala

Aachenska katedrala je leta 1978 postala prvi nemški spomenik, ki se je uvrstil na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. Preko stoletij so v njej okronali več kot 30 kraljev.

1981 Katedrala mesta Speyer

Katedrala v mestu Speyer velja za eno izmed najpomembnejših romanskih arhitekturnih stvaritev iz časa Svetega rimskega cesarstva.

1983 Romarska cerkev »Die Wies«

Mojstrovina človeškega ustvarjanja sodi med najznamenitejše cerkve rokokojskega sloga na svetu.

1985 Katedrala in cerkev St. Michael v Hildesheimu

UNESCO-va spomenika v Hildesheimu sta bila zgrajena med leti 1010 in 1022, danes pa predstavljata ključno delo srednjeveškega arhitekturnega ustvarjanja. Poseben arhitekturni slog velja za enega izmed najuspešnejših izumov otonske in romanske umetnosti.

1991 Samostan v Lorschu

Spomeniki v hessenskem Lorschu sodijo med najpomembnejše relikte predromanskega stavbarstva v Nemčiji.

1993 Samostan v Maulbronnu

Samostan velja za najbolje ohranjen samostanski objekt srednjega veka na severni strani Alp.

1996 Kölnska katedrala

Ob zaključku gradbenih del v 19. stoletju, ki so pred tem potekala kar 632 let (1248 – 1880), je bila katedrala v Kölnu najvišja zgradba na svetu.

2000 Reichenau: Benediktinska opatija na otoku Reichenau na Bodenskem jezeru

Leta 724 zgrajena benediktinska opatija, se je med leti 800 ter 1000 razvila v eno izmed najbolj znanih duhovnih in kulturnih središč Svetega rimskega cesarstva.