REKA HUBELJ

Približno 3 kilometre iz Ajdovščine izvira reka Hubelj, kjer voda vre na dan iz  številnih bolj ali manj dostopnih lukenj kraškega podzemlja. Izvir je posebno slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada iz višje ležečih bruhalnikov. Iz »zgornje luknje« bruha v velikanski količini do 65 kubičnih metrov na sekundo. Veličasten je pogled na razpenjeno vodo,  ko pršijo kaplje in kapljice z nadmorske višine 249 m do mostu, ki je 40 m nižje. Vode privrejo iz podzemlja skozi tri jame: Veliko Hubeljsko kuhinjo, Pajkovo mrežo in Vzhodno Hubeljsko jamo. V sušnem času so izmerili več kot 400 rovov, ki se končujejo s podori in sifonskimi kotanjami.
Od Športnega parka Pale do izvira Hublja in nazaj na izhodišče vodi lepo urejena Naravoslovna učna pot do izvira Hublja.

BURJA

Vipavska dolina je odprta na jugozahodu, od koder prihajajo močni vplivi Sredozemskega morja. Blago podnebje pogosto spremeni severovzhodni veter, burja, ki se silovito zaganja z gorskih vrhov. Povprečno piha s hitrostjo 80 km/h, včasih pa presegajo sunki celo 200km/h. Burja po eni strani dolino zrači, po drugi strani pa kroji življenje in navade prebivalcev. Naselja so zrasla praviloma v zavetnih legah,  strehe so pokrite s korci in obtežene s kamni, pročelja hiš so obrnjena proti jugu, prav tako so nagnjena drevesa. Burja je pomagala tudi krojiti zgodovino, saj je usodno posegla v boj med vojskama rimskega cesarja Teodozija in njegovega nasprotnika Evgenija 5. in 6. septembra 394 v bitki pri Frigidu. Odločilno je pomagala Teodozijevim vojščakom k zmagi.

OTLIŠKO OKNO

Otliško okno je kraški pojav in velja za naravno znamenitost Slovenije. Po naravnem oknu (mostu), oziroma ‘votli steni’, skozi katero se odpira pogled v Vipavsko dolino, je dobila ime vas Otlica. Okno je nastalo, ko je voda na mestu vrtače našla pot čez kamnino in z erozijo in korozijo razširila razpoko. Pod naravnim oknom je še eno manjše okno.  Od vasi do Okna je 15 minut hoje po prijetnem, nezahtevnem terenu. V bližini Otliškega okna je leta 2004 mladi arhitekt Damijan Popelar izdelal Kamnito spiralo, ki predstavlja poseben kulturni spomenik na Gori.

Izvir reke Hubelj

Otliško okno

LEDENE IN SNEŽNA JAMA NA GORI NAD VIPAVSKO DOLINO

Na Gori najdemo jame, v katerih je večni led. Glavni razlog za nastanek ledu je mrzel zračni tok, ki pozimi teče v jamo in jo močno podhladi. Voda, ki v spomladanskem času priteče v jamo, zaradi nizkih temperatur zmrzne, zato se prične kopičiti led. Močnim prepihom je moč slediti prav do dna jame. Jame so bile včasih velikega gospodarskega pomena za domačine, saj so kopali led in ga s furmani čez Trnovski gozd vozili v Gorico, Trst in celo Aleksandrijo. Najbolj znana ledena jama na Gori je Paradana, najdete jo v smeri proti Lokvam. Ledena in snežna jama pa sta tudi blizu Tihe doline na Predmeji. Jame si od daleč lahko ogledate sami, priporočamo pa vam, da se dogovorite z Jamarskim društvom Danilo Remškar iz Ajdovščine.

NAHAJALIŠČA FOSILOV V OKOLICI UHANJ OB REKI VIPAVI

Vse pobočje od Uhanj do Dolnjega mlina je sestavljeno iz velikih in manjših skal in kamnov, nametanih brez reda. Vsak kamen na tem območju je poln fosilnih ostankov nekdanjega življenja, zato je ves predel eno samo nahajališče fosilov. Posamezne skale in kamni so breča, sestavljena iz koščkov kamnin različnih oblik, velikosti, pa tudi starosti.  Te flišne plasti, nametane brez reda, so ponekod debele več deset metrov. To so kosi različno sivih apnencev, kjer je bilo odkritih veliko fosilov: različne alveoline,  numuliti, asiline, miliolide in orbitoliti, pa tudi polži, črvi, morski ježki ter različne korale.

Več informacij:
TIC Ajdovščina
Lokarjev drevored 8
5270 Ajdovščina
tel.: 05/36 59 140
fax: 05736 59141
GSM: 051-304-607
e-naslov: [email protected]
www.tic-ajdovscina.si