Da bi si zagotovili blagostanje v prihodnjem letu, so naši dedje v zadnji dneh starega leta tresli sadno drevje, premikali kruh po mizi, rožljali z denarjem, stresali orehe po hiši, premikali predmete, ki so jih želeli imeti v izobilju.

Tudi voda je bila v teh dneh zdravilna. Dekleta so se umivala v vodi, v katero so položila jabolko in rože. To naj bi jim v prihodnjem letu prineslo lep obraz. V vodo so metale tudi denar in orehe, da bi si v prihodnjem letu izprosile ženina. Dekle je stopilo v vodo in govorilo: “Ljuba voda, jaz ti darujem od dna do dna, sem za moža že dosti godna.”

Na Štajerskem in v Beli krajini so studencem in vodnjakom darovali jabolka, suho sadje in kruh in ob tem govorili: “Voda, to darujem jaz tebi, tudi ti daruj meni.” V Škofjeloških hribih pa so ob potoke in studence polagali sveče in potice. Dar naj bi ohranil vodo vse leto čisto in varno pred vodnimi duhovi.

Usodo v prihodnjem letu so ugibali iz oblik vročega svinca. Kos svinca so dali v železno posodo in ga postavili na ogenj, da se je raztopil. To raztopino so nato vlili v večjo posodo, napolnjeno z mrzlo vodo. Raztopljeni svinec se je v vodi strdil in dobil raznovrstne oblike, iz katerih so sklepali o prihodnjih dogodkih.

vir: Dušica Kunaver