Dnevi pred koncem leta

Dnevi pred koncem leta

Da bi si zagotovili blagostanje v prihodnjem letu, so naši dedje v zadnji dneh starega leta tresli sadno drevje, premikali kruh po mizi, rožljali z denarjem, stresali orehe po hiši, premikali predmete, ki so jih želeli imeti v izobilju.

Tudi voda je bila v teh dneh zdravilna. Dekleta so se umivala v vodi, v katero so položila jabolko in rože. To naj bi jim v prihodnjem letu prineslo lep obraz. V vodo so metale tudi denar in orehe, da bi si v prihodnjem letu izprosile ženina. Dekle je stopilo v vodo in govorilo: “Ljuba voda, jaz ti darujem od dna do dna, sem za moža že dosti godna.”

Na Štajerskem in v Beli krajini so studencem in vodnjakom darovali jabolka, suho sadje in kruh in ob tem govorili: “Voda, to darujem jaz tebi, tudi ti daruj meni.” V Škofjeloških hribih pa so ob potoke in studence polagali sveče in potice. Dar naj bi ohranil vodo vse leto čisto in varno pred vodnimi duhovi.

Usodo v prihodnjem letu so ugibali iz oblik vročega svinca. Kos svinca so dali v železno posodo in ga postavili na ogenj, da se je raztopil. To raztopino so nato vlili v večjo posodo, napolnjeno z mrzlo vodo. Raztopljeni svinec se je v vodi strdil in dobil raznovrstne oblike, iz katerih so sklepali o prihodnjih dogodkih.

vir: Dušica Kunaver

Objava je nastala v sodelovanju s Perutnino Ptuj, v okviru projekta #SpostujemoTradicijo. Več o kampanji si lahko preberete TUKAJ

Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje

Med domačimi živalmi so v življenju starosvetne slovenske vasi imeli petelin, kokoš in piščanci nadvse pomembno mesto. Bili so prisotni v številnih šegah, ki so uravnavale tok življenja, ki se dolga stoletja ni spreminjalo. Tako je bila cela družina v tesni povezavi z domačimi živalmi dolga stoletja vključena v vsakdanjik in praznik življenja, ki je potekalo po nepisanih, vendar strogo spoštovanih pravilih. Petelin in kokoš sta v starosvetni slovenski domačiji prinašalca dobre letine in blaginje. Njuna prisotnost je bila zato obvezna ob vseh največjih praznikih življenjskega in letnega kroga. »Vrhunec« vsakega praznika se dogaja za mizo, pa naj bo to novo leto, pust, velika noč, martinovo in božič ali delovni prazniki po končani žetvi, košnji, trgatvi ali pa hišni praznik ob ženitvi sina ali možitvi hčere.

 #SpostujemoTradicijo z Dušico Kunaver

Z več kot stoletnim spoštovanjem tradicije in sožitja z naravo, ki se prepletata v poslanstvu Perutnine Ptuj, slednja v sodelovanju s poznano zbirateljico slovenskega ljudskega izročila Dušico Kunaver na sodoben način širi bogastvo naše ljudske dediščine mlajšim generacijam (od slovenskih ljudskih pravljic in pripovedk, pesmi, rekov in legend, do šeg letnega kroga in življenjskega kroga), da ne bi utonilo v pozabo. K deljenju in širjenju ljudskega izročila so povabili tudi naše uredništvo in Anjo Oman, znano družinsko blogerko (Mamina Maza).

Tradicija domače reje danes

Prvi v Sloveniji so pred leti v Perutnini Ptuj uvedli certificiran način reje –  »piščancem prijazno rejo«  –  ki se naslanja na tradicijo reje, kot je potekala na kmečkih dvoriščih, a s skrbno nadzorovanimi koraki na poti od njive do vilice. Dodana vrednost mesa iz linije Natur Premium se odraža v strukturi mesa, hkrati pa verjamejo, da je način reje korak naprej v smeri sodobnih dognanj o dobrobiti živali in trajnostnega razvoja.

NASVET ZA RECEPT: https://www.youtube.com/watch?v=9j0lHkesB9Q

 

Novo