Opera, ki je ustvarila mit

Veronika Brvar

»Opera oper«, kot je Mozartovo opero Don Giovanni poimenoval svetovno znani pevec Rolando Villazón, je že od prvih izdaj življenjepisov in študij o Wolfgangu Amadeusu Mozartu (1756–1791) navdihovala številne interpretacije dela, prav kmalu po skladateljevi smrti pa je za sočnost razlag in upodobitev poskrbel tudi njegov izjemni libretist Lorenzo da Ponte (1749–1838) v svojih slikovitih zapisih Memorie (1823).

Lik naslovnega junaka je spodbujal nastanek filozofskih razprav, smernice globljim razmišljanjem so kmalu začrtali misleci 19. stoletja. V »demonskem siju« don Giovannija so prepoznavali Goethejevega Fausta in Puškinovega Kamnitega gosta, izklesani značaji dramme giocose so ponujali vzporednice z dramatiko Williama Shakespeara, njegovemu duhu naj se ne bi mogel odreči niti Richard Wagner. Podoba svobodomisleca brez vseh zavor je od druge polovice 20. stoletja naprej postajala vedno bolj živa in namerno provokativna ter izzivalna tudi po zaslugi interpretacij številnih kultnih režiserjev. Ob razkošju razlag in umetelnih režijskih konceptih, za katere bi oproda Leporello bistroumno lahko na novo odpel arijo Tisoč in tri, ostaja dejstvo, da je legendo oživila predvsem glasba. Mit o don Giovanniju sta ustvarila genialni skladatelj in spretni libretist.”

Vsebina

Prvo dejanje

Leporello čaka svojega gospodarja don Giovannija. Jezen je, ker mora služiti gospodarju, in si želi, da bi on za trenutek postal gospod. Giovanni poskuša zapeljati dono Ano, zaročenko don Ottavia. Dekle ga zavrne, klice na pomoč sliši komtur, njen oče, ki izzove Giovannija, in njun kratek spopad se konča v krvi. Ana vidi mrtvega očeta, prizoru je priča tudi Ottavio, nad truplom prisežeta, da se bosta morilcu maščevala.
Dona Elvira ne more pozabiti moža, ki jo je nekoč zapeljal, ji celo obljubil zakon in jo potem zapustil. Don Giovanni jo želi potolažiti, približa se ji, a spozna, da je moški, ki ga išče, prav on. V neprijetno situacijo pojasnjevanja potisne Leporella in se umakne. Leporello Elviri prebere imena vseh gospodarjevih ljubic.
Na vaški poroki med Zerlino in Masettom se pojavi tudi Giovanni. Leporello mu pomaga, da se z nevesto za trenutek znajdeta sama. Strastno zapeljevanje prekine Elvira, ki najprej Zerlino, potem pa še Ano in Ottavia, ki sta prišla h Giovanniju po pomoč, posvari pred Giovannijevo dvoličnostjo. Ana nenadoma spozna, da je Giovanni kriv za očetovo smrt. Razdvojenega Ottavia spomni na prisego in mu naroči, naj se končno maščuje.
Don Giovanni prepeva napitnico ter načrtuje nove ljubezenske podvige. Medtem se želi Zerlina pobotati z Masettom. Na zabavi se pojavijo zakriti z maskami in željni maščevanja dona Ana, dona Elvira in don Ottavio. Giovanniju se v vrvežu in ob pomoči Leporella uspe znajti na samem z Zerlino. Njenim klicem na pomoč se odzovejo gostje. Ana, Elvira in Ottavio odložijo maske in ji želijo pomagati. Giovanni za vse okrivi Leporella, sam pa pobegne.

Drugo dejanje
Don Giovanni se odloči, da bo njegova naslednja žrtev Elvirina sobarica. Z Leporellom zamenja oblačila in mu naroči, naj medtem zaposli Elviro. Masetto s skupino svojih prijateljev išče Giovannija, da bi se mu maščeval. V Leporella preoblečen Giovanni, ki ga Masetto ne prepozna, se jim pridruži pod pretvezo, da se želi maščevati svojemu gospodarju, vendar množico razžene, Masetta pa pretepe. Zerlina tolaži svojega ženina.
Leporello, še vedno preoblečen v gospodarja, se odloči znebiti Elvire, ki je prepričana, da je Giovanni in da jo spet ljubi, a pade v roke Ottaviu, Ani, Zerlini in Masettu, ki ga razkrinkajo. Elvira ga zaman brani. Leporello zbeži.
Don Giovanni in Leporello se ponovno srečata na pokopališču. Prekine ju skrivnosten glas. Spoznata, da se nahajata pred nagrobnim kipom pokojnega komturja, Aninega očeta. Leporello opozarja svojega gospodarja, da ju kip opazuje in don Giovanni mu naroči, naj ga povabi na večerjo. Leporello to stori in kip s kimanjem glave privoli v povabilo.
Dona Ana se še vedno ni pripravljena poročiti z Ottaviem, ker žaluje za očetom.
Giovannija ob večerji zabavajo z glasbo. Elvira ga še enkrat neuspešno prosi, naj premisli in spremeni svoj način življenja. Ko odide, Giovanni sprejme gosta. Pred njim stoji komturjev kip s pokopališča. Giovanni zavrne še zadnji opomin, zato je pogubljen.

Don Juan in Don Giovanni – nastanek mita in opere

Blaž Rejec

“Don Juan (ali v italijanski jezikovni različici Don Giovanni) je sinonim za ljubimca, neustavljivega ženskarja. Njegovo ime ima mitske razsežnosti. Postal je popkulturni fenomen, ki obstaja neodvisno od gledališkega medija, iz katerega je izšel. Vendar je zaradi izrednih ustvarjalcev, ki so se ukvarjali s temo don Juana skozi zgodovino gledališča in opere, še vedno tudi kompleksna in enigmatična figura. V svojem bistvu je lik, ki niha med spolnostjo, užitkom, življenjem »brez zavor« in grehom, smrtjo, Bogom. Med tema ekstremoma »zemlje« in »neba« je napeto platno, na katerega je, hote ali nehote, naslikana družba – njene vrednote, laži in hrepenenja.”