Podobno kot Singapur, Tajvan in Južna Koreja, je Hongkong nekoč nudil poceni in številno delovno silo. Medtem ko so se prve tri države razvile v tehnološko visoko razvite industrijske države, je Hongkong postal storitveni center za tuja in domača podjetja, ki trgujejo s Kitajsko.
Ekonomska struktura se je tako v zadnjem desetletju bistveno spremenila, proizvodni sektor je leta 2001 prispeval v BDP le 5%, storitveni pa kar 83%. Leta 2001 je imel Hongkong skoraj 5% brezposelnost, leto kasneje pa 7,25 %. Leta 1841 je Hongkong zavzela Velika Britanija. Na podlagi kitajsko britanske deklaracije o pridruženju, je bil 1. julija 1997 dodeljen Kitajski kot posebna administrativna enota. Razen v zunanjepolitičnih in obrambnih zadevah mu je bila za naslednjih najmanj 50 let zagotovljena visoka stopnja avtonomije, še posebej je poudarjena svoboda na ekonomskem področju. Hongkong je v prvi vrsti trgovsko središče.
Od pridruženja naprej se je boril s finančnimi in industrijskimi težavami, tem pa se je lani pridružil še SARS. Hiter razvoj infrastrukture na Kitajskem je Hongkong nekoliko odrinil na stranski tir. Zato se trenutno skuša utrditi v vlogi skladišča, uvozno izvoznega centra z visoko razvitimi logističnimi in finančnimi storitvami, turizmom ter proizvodnimi in strokovnimi storitvami. Nedavno je s Kitajsko podpisal dogovor o intenzivnem ekonomskem sodelovanju. Lastnih naravnih virov praktično nima, zato je odvisen od uvoza surovih materialov, polizdelkov, prehrambnih izdelkov, goriva in potrošniškega blaga. Največje dobaviteljice so Kitajska, Japonska, Tajvan, ZDA in JužnaKoreja. Najpomembnejši izvozni proizvodi so tkanine, električne naprave, nakit in pisarniška oprema, vodilna izvozna tržišča pa Kitajska, ZDA, Japonska, Nemčija in Tajvan. Hongkonški dolar (HKD) je vreden 24,3 tolarje, slovenski državljani v Hongkongu za bivanje do 90 dni ne potrebujejo vize.
