Tako kot do prave ljubezni ne prideš zlahka, je tudi pot do Idrije ovinkasta, pravi naš sogovornik Dare Kaurič. A ko prideš v zgodovinsko mesto, ki leži v kotlini, malce odmaknjeno od preostalih slovenskih mest in obdano z gorami, je trud poplačan. Posebni niso samo ljudje, zaradi katerih se Idrijčani, ki ne živijo več v svojem mestu, radi vračajo domov, temveč tudi znamenitosti in narava, ki jo obkroža.
Živ pomnik na bogato preteklost je sicer že zaprt rudnik živega srebra – v mestu si je mogoče ogledati številne objekte, ki spominjajo na nekdanjo zelo živahno rudniško dejavnost, na ogled je tudi del rudniškega rova in Idrijčani pravijo, da če imate srečo, lahko srečate celo jamskega škrata Perkmandlca. Vse dodatne informacije o rudniku, zgodovini mesta s petstoletno tradicijo in o ljudeh pa je mogoče dobiti v mestnem muzeju na gradu Gewerkenegg. Na tem koncu prijetno preseneča tudi narava. Sotočje Idrijce in Belce oblikuje naravno kopališče, okoliški gozdovi dajejo zavetje številnim živalim. Tam je tudi Divje jezero, naš največji kraški izvir, ki v svoji še ne povsem odkriti globini skriva človeško ribico.
