Jana Lavtižar že dolga leta sodeluje in odgovarja na portalu Med.Over.Net kot svetovalka za področje partnerskih in družinskih odnosov. Strokovnjakinja za težke življenjske dileme, umetnica in okoljevarstvenica nas je tokrat navdušila z odgovori na vprašanja aktualna še posebno v prazničnih dneh.

Jana, kateri dobri mož vas je prvi obiskoval in vam najbolj ostal v spominu?

Dedek Mraz seveda! Med silvestrsko večerjo, ko smo bili v kuhinji, je pod novoletno smrečico v sobi razpostavil darila in nato se je zaslišalo nežno cingljanje zvončka. Pohiteli smo v sobo in sledil je dolg obred odpiranja daril, poln napetega pričakovanja, smeha, veselih vzklikov in prijetnih presenečenj. Gotovo so ti otroški dedki Mrazi med najpomembnejšimi, ki so mi v otroštvu vcepili trdno prepričanje, da je mogoče toplino, zabavo, povezanost in obilje ustvariti tudi v skromnih okoliščinah. Bili smo na toplem in miza je bila bogato obložena, vse drugo smo si znali pričarati sami, saj se je v mojem otroškem domu vedno spodbujalo ustvarjalnost in pozornost do drugih.

Imate radi presenečenja?

Rada imam prijetna presenečenja vseh velikosti. Zato ker je vsako prijetno presenečenje že samo po sebi čudež, ti pa so v mojem življenju nadvse dobrodošli gostje.

Kaj vam pomeni obdarovanje?

Obdarovanje je zame izključno pozornost do drugega, nekaj, kar je izraženo v jeziku obdarovanca. Rada dobivam takšna darila in rada jih dajem.

Kateri je vaš najljubši praznik in kako ga najraje preživite?

Rada imam svoj december, ker vanj ne vdira nič, kar mi ne ustreza. Enako ljubo mi je druženje z istovalovnimi ljudmi kot lenobno ali pa delovno tičanje v čisti, nerazredčeni samoti (Oh, ekstaza samote! kot je zapisala Susan Sontag). Enako rada grem na koncert v nabito polni Klub Daktari kot skozi črn, tih gozd na sv. Jakoba dočakat novo leto. S svojimi najbližjimi sem skupaj ves čas, in ker smo vsi veliki in neodvisni, praznuje vsak po svoje, ko pa se srečamo, je fino, tudi če je to šele januarja.

Kako ponavadi izročite darilo?

Moja darila so materialno zmeraj skromnejša, raje podarjam doživetja ali pa dobrote iz pečice, knjige, ki sem jih prevedla, rože in sadike z vrta. Če se da, brez embalaže, to je moje darilo planetu.

Če bi lahko podarjali vrednote, katere bi najpogosteje izbrali?

Strpnost, širokosrčnost, predvsem pa čarobno palčko, ki bi odčarala sleherni strah.

Če bi si lahko zaželeli karkoli, kaj bi to bilo?

Notranji mir – zase in za vse milijarde ljudi, ki mrgolimo po Zemlji.

Ali ob koncu leta naredite pregled ali kot rečemo – letno bilanco?

Pregled delam sicer ob različnih priložnostih, ampak zadnji dan starega leta je za to idealen. Po celomesečnem veseljačenju mi prija malo miru za srečanje s seboj.

Kaj vam pomeni #drugdrugemudarilo?

»Drug drugemu darilo« je zame trenutek stika v (kateremkoli) odnosu. Stik v odnosu je kot trenutek razsvetljenja, blaženosti, nenavezane zlitosti, če se pesniško izrazim. In kako dosežemo stik? Ko se v odnosu počutimo dovolj varne, da si upamo biti ranljivi.