Včasih ji gre ta slalom med vlogami boljše, drugič slabše, pa vendar se trudi, da gre vedno proti cilju.  Takšno pač je življenje – daje nam različne situacije in scenarije, da je pot, ki jo vozimo vsakič malo drugačna. 

Danes hitro izgubimo sami sebe, če si ne znamo utrgati trenutkov zase, kako se sprošča Anja?

Rada iščem tiste trenutke, ki me navdajo s srečo, veseljem in ljubeznijo. Včasih jih najdem v naravi, spet drugič v glasbi, ali druženju s prijatelji in družino. Rada rišem, kuham in opazujem okolico. Vedno pa lahko najdem take trenutke, če jih iščem. Skušam se spomniti, da so taki trenutki pomembni zame in za moje bližnje, hkrati pa se trudim, da jih prepoznam, občutim in živim.

Kako Anja prebudi strastno in čutno žensko v sebi?

V tem hitrem načinu življenja je težko ostati pristen, čuten in strasten, pa vendar so te kvalitete zame zelo pomembne.  Brez njih se mi zdi, da bi bila samo neka lupinica, ki bi hodila naokoli po svetu.  Tudi ne morem skrivati čustev. Ko sem srečna, se smejem, ko sem žalostna, jočem. Čustva so tisti del mene, ki je viden tudi ljudem, ki so okoli mene. Res rada se smejem – vsemu hihi – ali kakšnemu pripetljaju, osebi, velikokrat tudi sama sebi  ali pa smeh kar “pribrzi” iz mene, ker se česa spomnim, ali kaj vidim. Po drugi strani pa me sposobnost empatije konstanto spominja na to, da so vsa čustva pomembna, ne samo smeh, ne samo veselje, tukaj so tudi še vsa ostala. Tako lahko gledam film, se smejem, jočem, sem prestrašena in še marsikaj drugega. Nič drugače ni, kadar se pogovarjam z bližnjimi.

Strast pa…. hmmmm. Vsekakor je velikokrat prisotna – sploh kadar počnem stvari, ki v meni prižgejo iskrico, me navdajo s srečo in veseljem. Niso mi pa tuji tudi trenutki, ko stvari počnem samo povprečno ali pa jih samo počnem. Tako pač je. Zlagala bi se, če bi rekla, da je vedno vse super in oh in sploh in da vse počnem s še pa še strasti in energije. Ampak pri zadevah, ki jih res rada počnem – tam je prisotne veliko strasti. Obožujem ples, sprehode, dobro glasbo, slikanje in še marsikaj. To so stvari, kjer “strastometer” dosega zelo visoke vrednosti.

Katera esenca jo vodi skozi življenje?

Rada imam vonj svežine, pa naj bo to samo svež zrak zunaj v naravi, ali pa čajne svečke, ki imitirajo neke vonje in me spomnijo na neke trenutke. Obožujem vonj barv, zelo rada duham kakšne rožice, rada pa imam tudi eterična olja, ki me kar odpeljejo v neke čudovite pokrajine oziroma mesta. Skoraj bi pozabila … tudi vonj, ko pripravim kaj dobrega v kuhinji, pa vonj po zeliščih … Saj bi lahko še in še naštevala … 
Mislim, da je vonj eden izmed dejavnikov, ki nas vodi skozi življenje. Je tisti, ki nas spomni, da smo tukaj in zdaj, je tisti, ki nam lahko pove, da nekaj zelo diši, ali pa seveda čisto kontra – zelo smrdi hihi. 

Če bi lahko izbirala: mlad, radoživ ljubimec, poln življenja ali moder in zanesljiv partner?

Vsakega malo. Moder in zanesljiv, seveda, hkrati pa tudi radoživ in poln življenja.

Kaj Anji barva življenje, so to lepi odnosi, potovanja, hobiji, strast v poklicu?

Odnosi zagotovo – sem zelo klepetava oseba, mislim, da sem tudi dobra poslušalka, tako, da je pogovor zagotovo ena tistih zadev, ki barva moje življenje. Ni pa nujno, da se samo pogovarjamo – rada se tudi družim, počnem kaj skupaj s partnerjem, družino, prijatelji. Lahko so to družabne igre, kak sprehod, kino ali kaj tretjega. Rada slikam, poslušam glasbo, plešem … Glasba je zame res pomembna. Sploh nimam besed, s katerimi bi lahko opisala kaj vse mi pomeni glasba. Je tisti čopič v mojem življenju, s katerim sva že marsikaj naslikala. Sicer pa različne stvari, ki prihajajo v moje življenje in mi lepšajo pot, po kateri hodim tudi doprinesejo vsaka svoj košček v tem mozaiku, ki ga počasi sestavljam.

Kakšen je Anjin sanjski moški?

Tak, ki me sprejema in me ima rad takšno kot sem. Da me posluša, rad počne z mano stvari… Tak, ki me spoštuje in je preprosto rad z menoj. 

Kaj je za Anjo sreča?

Uživati v trenutku, ne glede na to, kaj in s kom počnem. Sreča je zame, ko moje srce in dušica v polnosti živita življenje oziroma trenutke v katerih sta. In ko ni “če-jev” in “ko-jev” in … Ko samo sem 🙂