Križna jama pri Ložu je kraška jama, ki ima kar dvaindvajset podzemnih jezer s sigastimi pregradami, čez katere se preliva kristalno čista voda. Prvič je bila opisana 1832. leta. V jami so našli kosti jamskih medvedov, ki jih je začel izkopavati Ferdinand von Hochstetter, član dunajske akademije znanosti. Leta 1878 je s šestimi možmi izkopal ostanke najmanj 100 medvedov in sestavil dve popolni okostji, ki sta še danes del zbirke dunajskega naravoslovnega muzeja.
Najlepši vodni del je dostopen samo s čolni. Iz vode dveh potokov, ki pritekata z Bloške planote, se izloča siga, ki gradi pregrade med jezeri. Ker pregrade in z njimi vodna gladina še vedno rastejo, je voda zalila na tleh stoje če kapnike, kar daje vtis, da rastejo iz vode. Najbolj znan motiv Križne jame je podor Kalvarija. V dvorani, bogati s kapniki, se jama deli na severni del Blata in severovzhodni Pisani rov. Rov Blata je težko dostopen in manj obiskan. Pisani rov, ki je dostopen samo s čolni, ima Matjažev rov z mogočnimi stebri kralja Matjaža in zaključno dvorano, imenovano Kristalna gora, ki je hkrati največji prostor v jami. Po dolgotrajnem močnem deževju voda v jami naraste in za nekaj dni onemogoči obisk.Ogled prvega suhega dela in vožnja s čolnom po prvem jezeru je primerna tudi za večje skupine do 30 ljudi. Vodni del si lahko ogledajo samo manjše skupine do štiri osebe. Obisk do Kalvarije traja 4 ure. Za ogled vodnega dela imajo na razpolago vso jamarsko opremo. Temperatura v jami je vse leto 8 stopinj Celzija.
