Mišel Ristov je raper in socialni delavec, ki s svojimi pesmimi deli moč muzike in moč besed. Z nami je delil nekaj svojih osebnih pogledov na praznični čas in njegove vrednote.

Kateri dobri mož vas je prvi obiskoval in vam najbolj ostal v spominu – Miklavž, Božiček, Dedek Mraz?

Kot prvih se spomnim Miklavža in Dedka Mraza ter parkljev. Imel sem mogoče 3 ali 4 leta, to je najzgodnejši spomin – še zdaj se spomnim, kako me je bilo strah, ko je prišel Miklavž, Parkelj pa je nas otroke iz lokalne skupnosti malo dvignil in prestrašil. V tistem momentu sem pod masko prepoznal glas svojega strica, kar me je seveda izjemno zmedlo, šele leta kasneje je priznal, da je to bil on =).

Imate radi presenečenja?

Presenečenja, ki polepšajo z malenkostmi komu dan so po mojem dobrodošla za vsakega. To imam seveda rad, ker večkrat razbijejo neko že določeno dnevno stanje in morebitno monotonost, hkrati pa ti hitro povečajo tisti faktor dobre volje.

Kaj vam pomeni obdarovanje?

Vzajemno veselje. Jaz sem vesel, ker nekomu nekaj dam, on je vesel ker prejme. Seveda se je potrebno potruditi in občutek, ko nekomu nekaj podariš ter mu s tem narišeš nasmeh na obraz je precej večji in bolj poln kot ta kadar nekaj dobiš.

Kateri je vaš najljubši praznik in kako ga najraje preživite?

Od majhnega je bil to božič. Do sedaj, ko jih je že kar nekaj za menoj, sem jih praznoval na najrazličnejše načine – ali v popolnem decembrsko -božičnem duhu in pričakovanju omenjenega dne skozi cel mesec ali pa v obliki skoraj pozabljenega rituala, ki je šele na sam dan pričaral nekaj iskric in nasmeha na obraz meni in bližnjim.

Z družino smo zmeraj na božični večer postavljali smreko, to je bil najbolj klasičen izmed ritualov, v zadnjih letih pa se tudi glasbeno pripravim. To pomeni, da poiščem stare plošče, zgoščenke, ki so seveda tematske narave, in si jih dejansko vrtim v tem obdobju, da povečam in ozavestim prazničnost. V primeru, da imamo srečo in je sneg, smo zmeraj postavljali snežaka na ta specifičen dan.

Kako ponavadi izročite darilo?

Verjetno odvisno za koga in kakšna darila so. Če gre za darila najbližjim, potem seveda vse opravim sam, zavijem in posvetila pripišem na paket, ali če je kakšna čestitka, jo ročno izdelam, vržem noter. Včasih so tudi darila takšna, da lahko čestitke ovekovečim z njimi (npr. kakšne knjige). Največkrat so potem ta darila pri meni, pod jelko in čakajo izbrano osebo, da pride kaj okoli, ga poišče.

Če bi lahko podarjali vrednote, katere bi najpogosteje izbrali?

Potrpežljivost in sočutje sta definitivno vrednoti, ki sta zelo pomembni. Predvsem slednjega nam velikokrat zmanjka, največkrat se pri nas pojavi (na žalost) šele ob kakšnih toplejših praznikih (kot npr. Božič). Takoj, ko so tovrstne ‘ceremonije’ zaključene, pa smo spet nazaj vsak v svojem ciklu. Družbi v kateri živimo je tudi zmanjkalo častnosti. Ljudje se na čast kot takšno, sploh več ne ozirajo oz. deluje bolj kot nek starinski konstrukt.

Če bi si lahko zaželeli karkoli, kaj bi to bilo?

Srečnih trenutkov na vseh koncih in predvsem osebnega zadovoljstva, ki bi se ga dalo širiti zgolj s samim pogledom – da bi se vsi lahko bolje počutili in lepše shajali v življenju, ne glede na to kje smo, kdo smo in kaj počnemo.

Ali ob koncu leta naredite pregled ali kot rečemo – letno bilanco?

Ponavadi jo. Ogromno stvari si zapomnim na podlagi letnic samih, zato imam že med letom včasih kar po mesecih razdeljeno, kdaj se je kaj dogajalo. Ta neka bilanca se seveda najbolj dogaja v decembru. Mislim, da to počnemo skoraj vsi.

V zadnjih tednih se skušam spomniti kaj večjega se je pripetilo, kateri so največji mejniki, ki jih je postavila v tem času tudi kultura, športni dosežki, ki so prišli s strani ‘naših’, glasbeni presežki in podobno.

Kaj vam pomeni #drugdrugemudarilo?

Predstavljam si, da največ kar lahko nekomu damo, niso materialne dobrine, pač pa smo to mi sami.

Neprecenljiva je vrednost tega, da s posameznikom delimo naša pričakovanja, veselje, radosti in seveda srečo, hkrati pa nanj pozitivno vplivamo s svojimi znanji, izkušnjami, našim srcem. In vzporedno se te vloge obrnejo. Premakne pa se lahko cel svet, če smo v nekaj, kar smo dali drugemu (pa tudi, če je to malenkost), dali delček sebe – to so najlepša darila.

Svet je naš <3