fbpx

Kaj pa zdravje v prazničnih dneh?

D.ecembrska

Pred leti sem prebrala misel, da bo prišel čas, ko nas bo sram priznati, da smo bolni. Kaj naj bi to pomenilo, je vprašanje, ki me je glodalo več kot 20 let.

dekle pije caj

Misel se je močno zasidrala v meni. Delno zato, ker je nisem razumela, delno zato, ker v resnici sem jo.

Zdravje je:

  • … naša največja vrednota.
  • … nekaj, kar ne znamo ceniti, dokler to ne izgubimo.
  • … samoumevna dobrina, ki se je ne zavedamo, dokler jo imamo.

Zdravje je kvaliteta, ki je večini podarjena ob rojstvu in jo potem iz leta v leto krušimo, dokler okoli štiridesetega leta ne ugotovimo, da smo je pomemben del zapravili. Takrat se začne popravni izpit in pripravljeni smo narediti vse, da bi ga izboljšali ali vsaj ohranili.

Kako varovati zdravje v zimskem, še posebno prazničnem času?

Še posebno zimski čas je obdobje leta, ko je naše zdravje pod preizkušnjo. To povem iz lastnih opažanj v družbi in tudi tega, kar pripovedujejo zdravniki. Statistika raznovrstnih obolenj s prihodom hladnejših dni ni najbolj obetavna.

Zato je dragocena informacija in napotek, da ne bo nič narobe obleči (dodaten) pulover, spodnjo majico in bolj debele nogavice. Lahko celo takšne, ki segajo do kolen – velja tudi za mlade! Čeprav ta nasvet ruši pravila trendov oblačenja, so tople noge en od preventivnih ukrepov.

Na srečo so vsaj kratke majice in jakne, ki so razkazovale popek in lovile hlad v ledvica, že v zatonu mode, za kar smo mame in babice hvaležne. Tako je vsaj ena skrb manj.

Naslednja nevarnost, ki nam grozi v zimskem času, so praznovanja.

Veseli december -> žalostni januar

Veseli december se bo nadaljeval v precej manj veseli januar, če ga bomo preživeli pozno v noč ob šanku s kozarcem alkoholne pijače v roki. Zakaj je to lahko škodljivo?

Prvič, ker bomo ponočevali in ne bomo dovolj časa spali in drugič, ker ima alkohol številke negativne posledice (dehidracija, kopičenje strupov, veliko škodljivih kalorij). Zato velja ideja, da skrbno izberete družbo, s katero boste praznovali in butično izbirate dogodke, ki se jih boste udeležili.

Če, ali ko boste ostajali doma, še niste na varni strani in prav tako obstajajo tveganja. Poznamo jih v kakovosti zraka v zaprtih prostorih, prekomernem najedanju in premalo gibanja. Strokovnjaki pravijo, da je potrebno stanovanje prezračiti 2-3 krat dnevno.

To pomeni, da vsa okna odpremo za 3-5 minut. Vsa zato, da naredimo prepih in tako s kratkih zračenjem poskrbimo za izmenjavo zraka, hkrati pa ne ohladimo prostorov in s tem povzročimo nezaželeno izgubo temperature in povišanje stroškov ogrevanja. V zaprtih prostorih je zrak pogosto 5 krat bolj onesnažen kot na prometni ulici. Zato zračite redno in kratkotrajno.

Praznična hrana naj bo praznik za zdravje

Skušnjava prazničnih dni, bližine kuhinje in hladilnika bo preskušala vašo voljo. Boste pojedli več, kot potrebuje telo? Bodo sladice vsakodnevno na vašem krožniku in boste večer popestrili z mastnimi kokicami ali začinili s poznim obrokom?

Lahko se zgodi in se je že dogajalo. Velikokrat. Zato svetujemo raje bolj prazen, kot preveč poln hladilnik, dostopnost bolj osnovnih in zdravih živil ter varnostni element – vzpodbudno družbo nekoga, ki se tako kot vi, zaveže, da bo letošnji december manj obremenjujoč za telo in bolj obetajoč za varovanje zdravja.

In če se zdaj vrnemo na začetno misel, da bo prišel čas, ko bo naše zdravje pod drobnogledom, lahko zaključimo, da bi večino bolezenskih stanj lahko preprečili, če bi upoštevali nekaj osnovnih priporočil za varovanje in krepitev zdravja:

  1. dovolj počitka,
  2. primerna prehrana in zadostna količina vode,
  3. zmerno gibanje in
  4. urejene misli.

Ste za to, da letošnji december vsi izkoristimo za več in ne manj zdravja?

Vir: 95 % časa preživimo v onesnaženih prostorih, pa se tega ne zavedamo, Kdaj se doma dobro počutimo, Kako iz vrtinca čustvenega prehranjevanja?

Preberite tudi


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.
    Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. […]
  • Nataša Jeza Kotnik: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Njena velika želja je bila, da bi zjutraj brala. Če vstaneš uro prej in bereš, je to 365 ur dodatnega branja na leto. Če povprečno preberemo knjigo v enem tednu, to pomeni 52 knjig na leto. In se je začelo.
  • Alenka Resinovič REZA: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Ljudje smo socialna bitja in druženja, dotiki, nasmehi in ukvarjanje s tistimi, za katere nam je mar, bi morali biti na prvem mestu. Žal nam je v zadnjem času vse ...
  • “V redu je, vzemi!” – za natečaj
    Pri srcu me je pogrelo, pomahala sem fantu z novimi japonkami, ostalim razdelila še nekaj čokoladic in zapustila vas. Polna. Ljubezni, sreče, upanja.
  • Iza Sia Login: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    V tem trenutku bi bila najbolj srečna če bi bili vsi ljudje sposobni aboslutne resnice glede trenutne svetovne situacije (tako mediji, strokovnjaki, politiki, poslovneži in ostali Zemjani) in bi s skupnimi močmi soustvarjali realnost in prihodnost.