Newyorški hotel Chelsea, klasično zbirališče umetnikov in glasbenih ustvarjalcev, je naprodaj in morda s tem tudi njegova duša. Dvanajstnadstropna stavba z rdečo opečnato fasado, temnimi železnimi balkonskimi ograjami in znamenitim neonskim napisom Hotel Chelsea je zaradi vseh dosedanjih slavnih stanovalcev že dolgo ena od znamenitosti Manhattna.
V njem so živeli, denimo, ameriški pisatelj Arthur Miller ter pevki Janis Joplin in Patti Smith, tam se je zgrudil velški pesnik Dylan Thomas (in čez nekaj dni umrl v bolnišnici), v njem je umrla tudi Nancy Spungen, zloglasno dekle zloglasnega Sida Viciousa, basista angleških punkerjev Sex Pistols. Oče poparta Andy Warhol je posnel film Chelsea Girls, kanadski pevec Leonard Cohen ga je ovekovečil v pesmi Chelsea Hotel No.2, v kateri opisuje svojo romanco z Janis Joplin, Bob Dylan je o njem pel v pesmi Sara, Arthur C. Clarke pa je tam napisal znanstveno-fantastično klasiko 2001: Odiseja v vesolju.
Pester seznam svetovno znanih osebnosti daje hotelu, ki nikoli ni bil povsem navaden, poseben pečat. Zgrajen je bil leta 1883 kot stanovanjska stavba, takrat najvišja v New Yorku. A ker kot stanovanjski blok ni zaživel, so ga leta 1905 predelali v hotel. V 30. letih prejšnjega stoletja so ga kupili Joseph Gross, Julius Krauss in David Bard – in zaživel je hotel Chelsea, kakršnega poznamo še danes. Zlato dobo je doživel v 50. letih, ko je postal simbol newyorškega boemskega življenja. Pred tremi leti pa so dediči starih lastnikov izplačali Bardovega sina Stanleyja, saj ga hočejo prodati. To je pretreslo predvsem stalne goste, ki so bili vajeni, da plačujejo za New York zelo nizko najemnino.
