fbpx

Ninna Kozorog: Vsak dan lahko podarimo tisoč majhnih darilc

Pogovori

Nasmeh prodajalki, objem sodelavki ali pa prijazno sporočilo prijatelju, so drobna darilca, v katere verjame Ninna Kozorog.

Ninna Kogorog je mlada zdravnica, specializantka nevrologije, prostovoljka in predsednica društva Humanitarček z velikim srcem in pogumom. Vzela si je čas za izmenjavo misli o prazničnem času.

Kateri dobri mož vas je prvi obiskoval in vam najbolj ostal v spominu?

Sama sem precej decembrski človek, vendar me vsako leto znova preseneti, kako smo si skomercializirali te najlepše dni in so postali bolj ali manj povezani samo še z brezglavim tekanjem po trgovinah, nesmiselnimi nakupi “hitrih daril” ter včasih tekmovanjem – kdo bo prinesel dražje, a v resnici manj osebno darilo. Sama imam rada Miklavža – še vedno se razveselim rožičev, čeprav jih je težko dobiti …  In Miklavž je tisti, na katerega imam dejansko tudi najtoplejše spomine.

Imate radi presenečenja?

Bolj kot prava presenečanja, imam rada naključno prijaznost.

Kaj vam pomeni obdarovanje?

Raje obdarujem – pri prejemanju daril sem en taki “nerodko”. Saj nikoli ne znam prav pokazati navdušenja, ampak mi je toliko bolj nerodno … Sama najraaaaaje obdarujem nepričakovano, z malenkostmi in pogosto anonimno.

Kateri je vaš najljubši praznik in kako ga najraje preživite?

Celoten december je zame že nekaj let praznik, vsaj kar je vkomponiran v 30 dni za 30 srčnih dejanj, zato v vsakem dnevu poskušam in želim najti nekaj lepega, eno lepo gesto …

Kako ponavadi izročite darilo?

Joj, darila so ponavadi vedno projekt … Rada ima ročne izdelke in imam to srečo, da mi ročne spretnosti niso tuje … tako tudi pri zavijanju uporabim domišljijo …

Decembra pogosto podarjam veliiiiiike kozarce doma narejenih piškotov, saj se mi zdi, da smo že pozabili, kakšen okus imajo doma narejeni … niso vedno popolni, so pa narejeni z ljubeznijo … pogosto podarjam tudi domače čaje, ki jih pripravljam in dopolnjujem skozi vse leto, sivkine vrečke ali pa kakšne uporabne ročne narejene izdelke – zašitih vrečk, marmelad etc.

Če bi lahko podarjali vrednote, katere bi najpogosteje izbrali?

Po mojem bi izbrala mešanico sprejemanja, potrpežljivosti ter predvsem srčnosti. Slednje manjka.

Če bi si lahko zaželeli karkoli, kaj bi to bilo?

Zase kakšna ura spanca več … generalno gledano pa bi si želela predvsem to, da bi si ljudje znali vzeti čas drug za drugega, za male stvari.

Ali ob koncu leta naredite pregled ali kot rečemo – letno bilanco?

Niti ne. Sama verjamem v bilance na koncu dneva … to počnem redno že nekaj let … in tako nima smisla še po letni bilanci. Poskušam živeti po principu, da vsak dan narediš najboljše, kar lahko …

Kaj vam pomeni #drugdrugemudarilo?

Vsi skupaj smo ujeti v ta svet, v vsak dan posebej. Na dan lahko podarimo tisoč majhnih darilc, pa se jih sploh ne rabimo zavedati – nasmeh prodajalki, objem sodelavki ali pa prijazno sporočilo prijatelju … Biti drug drugemu Človek, je največje darilo, ki si ga lahko želimo. In ga damo.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Klavdija M. Belina: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Želim si... Zbujati se v prijazen svet. Svet, kjer so nasmehi pristni in kjer je biti prijazen prav in lepo, v svet kjer je človek človeku Človek.
  • Jana: Zavedam se, da me pomoč drugim osrečuje, znam tudi sama hvaležno sprejemati pomoč.
    Zavestno širim pozitivno energijo dalje. Dragi bralci poskusite tudi vi in nikoli več v vaših srcih ne bo praznine, izpolnjeni boste z ljubeznijo, veseljem, zdravjem in mirom. Jana
  • Ko se obdarujemo, zmagujemo
    V nepredvidljivih časih se ceni vsaka priložnost, ki nas spomni na lepe stvari v naših življenjih. Ena od teh priložnosti so vsekakor tudi obdarovanja, ki bodo v prihajajočih prazničnih dneh nudila pomembno podporo.
  • Irena Potočar Papež: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Irena Potočar Papež je predavateljica, motivacijska govornica, vztrajna iskalka lepega in dobrega v vseh stvareh in ljudeh, ustvarjalka izobraževalnih dogodkov, pletilka zapisanih in izgovorjenih besed, radovedna učenka in potrpežljiva učiteljica vsak dan vsepovsod, hčerka, žena in mama, povezovalka pozitivnih energij, spodbujevalka spečih potencialov v ljudeh, plesalka na odru življenja v svojem edinstvenem ritmu.
  • Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.
    Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. […]