V vaseh pod Krnom (Drežniške Ravne, Jezerca, Magozd in Drežnica) so se ohranili ostanki izredno arhaičnega pustnega šemlenja. Med šemastimi liki, vsi se imenujejo pustôvi, so nekaj posebnega tisti z lesenimi naličji, ki jim pravijo ta grdi ali lavfarji.
Naličja, izrezljana iz lesa, so izrazito ekspresivna po izrazu ter imajo močno arhaičen videz. Izdelovanje naličij je bilo nekoč domena fantovske skupnosti, danes pa je to delo domačega mojstra. Kljub temu fantovska skupnost še vedno usmerja celotno dogajanje na vasi. Strašljiv in grozljiv videz teh naličij dopolnjuje še ostala oprava: kožuhovinasto ogrinjalo do pasu, izpod katerega visijo raznobarvni trakovi iz blaga. Lavfarji si ogrinjala prepašejo z vrvjo, nanjo pa obesijo po dva kravja zvonca. Nekateri nosijo s pepelom napolnjeno nogavico, s katero skušajo čimbolj pogosto oplaziti zlasti dekleta in mladino nasploh. Drugi imajo raztegljive škarje in ščipljejo z njimi dekleta v noge. Eden od lavfarjev vodi na verigi črnega “hudiča”, ki se neprestano poskuša iztrgati svojemu vodniku. Ob tem grozi ljudem z vilami.
Celotna skupina hodi od hiše do hiše. Pri tem obhodu lavfarji in hudič preganjajo otroke in nagajajo odraslim. V skupini so tudi ta lepi, harmonikaš ter t. i. kšeftarji, ki poskrbijo za prejete darove. Skupina ta lepih pri vsaki hiši zapleše, kar pomeni za obiskano družino posebno čast. Pustni čas nam torej ponuja obilo priložnosti za zabavo; vzemimo si čas in se odpravimo na katero od številnih pustnih prireditev, ne le zato, ker bomo zagotovo uživali v barvitosti in pestrosti pustnih likov, pač pa tudi zato, da bodo ti zanimivi in dragoceni slovenski običaji še naprej živeli.
