fbpx

Rajske plaže in podvodni svet

Eksotična potovanja

Maldive sestavlja 1190 otokov, ki zaokrožujejo 14 velikih maldivskih atolov in so na zemljevidu videti kot dolga biserna verižica.

V začetku aprila smo se na Maldive odpravili že tretjič v zadnjih petih letih, vendar nas je tokrat malo stisnilo pri srcu glede na to, da se potresni sunki v Indoneziji še niso umirili in da poteka obnova posledic tsunamijev pod vročim soncem na ekvatorju, razumljivo, bolj počasi. Še posebej zato, ker smo na Maldive leteli preko Šrilanke, ki so jo rušilni tsunamiji še bolj prizadeli.

maldives-262523_960_720

Stevard, ki je vstopil z novo posadko na letalo v Colombu, je povedal, da so imeli v zadnjem tednu dva preplaha zaradi možnosti razvoja tsunamijev, vendar sta bila k sreči lažna. Toda dolgo potovanje z letalom se je tudi tokrat izplačalo, pogled skozi letalsko okence je bil izjemen, beli oblaki različnih oblik, pod njimi pa zaokrožene turkizno zelene lise. Veliko otočkov, obdanih z okroglimi koralnimi grebeni, ki sestavljajo atole, je ležalo pod vodno gladino.

Ponekod se je nad površje dvigal le majhen peščeni kos, tu in tam pa je bilo videti tudi zelen otoček, obdan z belo peščeno plažo. Približevali smo se letališču Hulhule, letalo se je strmo spuščalo in ob pogledu skozi okence bi človek lahko pomislil, da bomo pristali kar v Indijskem oceanu. Toda kolesa našega Boeinga so zdrsela po trdnih tleh. Ko sem stopila iz letala, me je obdal vroč vlažen zrak in močna svetloba.

Čeprav so turistični predstavniki Maldivov na letošnji berlinski borzi zagotavljali, da so turistični otoki kljub tsunamiju zadovoljivo obiskani, je že prvi vtis na mednarodnem letališču Male kazal na to, da je turistov v resnici manj. Vstopne formalnosti so bile hitro za nami, ladja, ki nas je popeljala v pol ure oddaljeni Paradise Island, pa nas je že čakala.

maldives-666118_960_720

Paradise Island v lasti domačinov

Paradise Island je eden od petih resortov na Maldivih, ki je v lasti enega izmed najbogatejših domačinov. Zato je bilo na tem otoku zaposlenih več domačinov, kot sem jih bila doslej vajena srečevati na turističnih otokih. Na otoke, kjer živijo domačini, se turisti ne morejo odpraviti individualno, pridružijo se lahko le vodenim skupinskim izletom, ki jih organizirajo resorti. V času našega obiska so obnavljali vodne bungalove in restavracijo, ki jo je odnesel tsunami. Tokrat jo gradijo iz opeke, tako da bo bolj kljubovala morskim valovom.

Prvič sem srečala tudi maldivske družine, ki so pričetek šolskih počitnic na Maldivih preživljali na otoku, pomešani med tuje turiste. Zanimivo je bilo opazovati te družine, čez dan so se skupaj kopali v morju, ženske so bile oblečene, a družina je izgledala kot celota, zvečer v restavraciji pa so ženske z otroki sedele za eno mizo, možje pa za drugo in ne prav blizu žene in otrok. Obnašali pa so se tako, kot da se med seboj ne bi poznali. Sicer pa so prebivalci Maldivov zelo prijazni ljudje. Veliko se jih uči angleškega jezika in na edinem maldivskem nacionalnem televizijskem programu imajo veliko oddaj tudi v angleškem jeziku. Čez dan večji del programa posvetijo molitvi in prebiranju korana, zvečer pa so na sporedu maldivske TV-limonade.

V senci bujnih palm je kljub vročini prijetno. Edinstveni otoki, ki so v celoti iz nežnega peščenega peska, človeka hitro potegnejo k sanjarjenju. Ob palmah, pisanih cvetovih in šumenju morja hitro pozabiš na realen svet. Največji užitek je stol s terase bungalova posaditi v morje in lenariti na vročem soncu. Toda če se odpraviš na Maldive, moraš vsaj pokukati tudi pod vodo, saj je 99 odstotkov dežele morje, ki skriva edinstveno podvodno življenje.

Velikokrat lahko s pomola opazuješ mladiče morskih psov, ki se podijo ob kolih, na katerih sloni terasa restavracije, s kopnega lahko opazuješ skate, ki imajo zastrašujoče močne repe, a v vodi hitro pobegnejo pred plavalci. Videla sem tudi majhno, kakšnega pol metra dolgo moreno – mladiča, ki se je zvečer leno premikala v plitvini čisto ob obali. Po večerji smo se sprehajali po dolgem osvetljenem pomolu, ki povezuje glavni otok z italijansko restavracijo. Vsak večer so ribe v veliki in gosti jati čakale na turiste, da jim prinesejo kruh. Bilo jih je toliko, da so se kar drgnile druga ob drugo.

maldives

Male – najmanjše glavno mesto na svetu

Na popoldanski izlet v Male smo se odpravili s tradicionalnim maldivskim čolnom dhonijem, ki sta ga skozi prijeten osvežujoč veter krmarila dva domačina kar z nogami. Male je verjetno najmanjša prestolnica na svetu, saj na 1,77 kvadratnega kilometra živi okoli 75.000 prebivalcev in na katerem zmedo dela več kot tisoč avtomobilov in še enkrat toliko motornih koles. Prebivalstvo je muslimansko in zelo religiozno.

Ko smo stopili z dhonija, so se za našo naklonjenost potegovali številni vodiči, ki so nam potožili, da imajo zaradi tsunamijev veliko manj dela in seveda zaslužka kot prej. Vodili so nas po uličici s trgovinicami, čajnicami in rokodelskimi delavnicami. Bela lepotica se je pogosto odžeja v bazenu. Večina letovišč ima tudi sladkovodne bazene. Predsedniške palače in parlamenta do velike mošeje, katere zlato kupolo smo opazili že iz letala. Kljub smradu se nismo želeli izogniti ribji tržnici, ki je ob pristanišču. Na kamnitih tleh tržnice so ležali boniti, mečarice, tune, morski psi in drugi raznovrstni morski sadeži.

Pred tržnico v pristanišču so bili privezani dhoniji, ki so bili podobni plavajočim stanovanjem, saj ribiči na njih preživijo vse svoje življenje. Na pokriti tržnici s sadjem in zelenjavo se je skozi prostor vil očarljiv vonj in prijazni trgovci so nas vabili k pokušini. Okusne so bile predvsem maldivske banane, ki so veliko manjše in slajše od tistih, ki jih lahko kupimo pri nas. Posebno sladka je tudi maldivska čokolada, ki jo delajo iz kokosove moke in zdrži brez konzervansov nekaj mesecev. Seveda je na voljo tudi mnogo eksotičnih sadežev. Velika je tudi ponudba maldivskih cigaret, zavitih v navaden časopisni papir, brez filtra, in posebnih listov, ki jih žvečijo namesto tobaka.

Maldivci živijo zelo skromno, prihodek na prebivalca na dan v atolih se giblje okoli 25 rufij oziroma dveh dolarjev. Nekoliko več zaslužijo v glavnem mestu, kjer se je dnevni zaslužek v primerjavi z lanskim letom povečal skoraj za enkrat, in znaša 6 dolarjev na dan. V glavno mesto se priseljuje vedno več domačinov; ker je prostora premalo, na sosednjem otoku postavljajo stanovanjske bloke, ki žal ne izgledajo čisto nič maldivsko.

Pri izboru otoka se ne moreš zmotiti

Na Maldivih glede izbora otoka skoraj ne moreš zgrešiti, saj so vsi peščeni, posejani s palmami in obdani s toplim Indijskim oceanom. Če pa si ljubitelj opazovanja podvodnega sveta, se je pametno pozanimati, kako daleč je do koralnega grebena, ki obdaja vsak otok, le da do nekaterih lahko priplavaš, do drugih pa se je treba peljati s čolnom. Na grebenih je podvodno življenje najlepše, veliko je pisanih koral, nešteto vrst rib in ob spustu ob grebenu lahko srečaš moreno, morskega psa, ki počiva pod skalo ali veliko morsko želvo.

Moje najlepše 55 Maldivi Male – najmanjše glavno mesto na svetu ima mošejo z veliko zlato kupolo. Ribiško stanovanje na vodi. Maldivski ribič pripravlja svežo tuno. »podvodne« počitnice sem preživela na otoku Kuredu, ki pa je kar pet ur vožnje z ladjo oddaljen od letališča Hulhule. Vmes pa je treba celo kazalce na uri potegniti za 60 minut naprej. Glede na dolgo potovanje je bolje, če se do otoka odpelješ z vodnim taksi letalom, ki pa ga je bolje rezervirati že doma, saj je na Maldivih za polet treba plačati skoraj enkrat več.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

Toda če letiš, ne vidiš letečih rib, ki ladjo spremljajo skoraj vso pot ali tu in tam jate delfinov, ki jih ne moreš dobiti v objektiv fotoaparata, kajti ko pritisneš, že izginejo pod vodno gladino. Kuredu v Lhaviyani Atollu je eden izmed največjih turističnih otokov, na njem je kar 300 bungalovov, ki imajo le nekaj metrov oddaljen izhod do morja. V sobah pa ti skoraj vedno delajo družbo majhni kuščarji, za katere pravijo, da pojedo vse komarje.

Pisan živalski svet pod vodo in nad njo

Večina turističnih otokov ima svoje potapljaške šole, kjer lahko opraviš tečaje potapljanja, se odpraviš na vodene potope ali na občudovanje podvodnega sveta z masko in dihalko. Na izposojo imajo tudi celotno opremo, inštruktorji potapljanja pa so večinoma Evropejci, ki govorijo več jezikov. Mene je zadovoljilo že plavanje z masko, saj sem odkrila takšen podvodni svet, ki sem ga prej videla le na televiziji, še v akvariju ne. Že prvi dan ko sem se s skupinico novincev odpravila na »snorkel-safari«, kot imenujejo vodeno opazovanje podvodnega sveta z dihalko in masko, sem pod seboj zagledala ribo, veliko več kot meter, sivo zelene barve z velikimi ustnicami in nagrbančenim čelom, ki je mirno lebdela ob velikem koralnem deblu. Od razburjenosti sem začela tako dihati, da sem se skozi dihalko pošteno napila morske vode. Kasneje ko sem v prodajalni kupila knjigo o podvodnem svetu na Maldivih, sem izvedela, da je bil to znameniti Napoleon.

Vodička je klicala: »Turtle, turtle.« Odplavala sem do nje in zagledala veliko morsko želvo, ki se je pasla na morski travi, na njenem hrbtu pa je »čistilno akcijo« uprizorilo nekaj manjših rib. Lebdela sem nad njo in kar nisem se je mogla nagledati, prav nič se ni ozirala na nas, ampak je s svojim kljunom pridno brskala po morskem dnu. Čakala sem, da bi se dvignila nad gladino in zajela zrak, a je vse skupaj predolgo trajalo. Ko smo se vračali proti obali, sem zagledala nekaj zakopanega v pesek.

Pomislila sem, da je veja palme, a ko sem priplavala bliže, sem ugotovila, da je bila veja v resnici rep velikega skata. Imel je tako velike okrogle oči in prepričana sem bila, da me opazuje. Radovednost, da bi se mu še bolj približala, je prevladal strah, zato sem raje odplavala dalje. Neko dopoldne sem plavala od robu koralnega grebena, ko sta iz globoke modrine prijadrali dve manti. Pogled nanju je bil izjemen, elegantno in počasi sta premikali svoja krila, nato pa izginili nekam v globoko modrino. Obdal me je neverjeten občutek miru in sproščenosti in z mislimi sem odplavala za čudovitimi bitji.

Videla sem tudi morilsko školjko z valovitim vijoličastim ustjem. V svoji knjigi sem prebrala, da so jo tako poimenovali zato, ker naj bi neprevidne lovce 56 Maldivi Iz terase bara lahko skočiš v morje ali zvečer opazuješ mladiče morskih psov, ki se podijo okoli stebričev. za biseri, ki so pomotoma stopili vanjo, držala tako dolgo, dokler niso utonili. Te školjke lahko imajo kar meter dolgo ustje in tehtajo 250 kilogramov, a jaz sem videla veliko manjši primerek. Na Maldivih lahko poleg kuščarjev, kameleonov in pelikanov srečaš tudi velike netopirje, ki visijo na drevesu z glavo navzdol in veselo glodajo plodove. Telesce, veliko kakšnih trideset centimetrov, imajo obdano s kožuščkom.

maldives

Palma je drevo življenja

Čeprav na otokih ne moreš pričakovati razburljivega družabnega življenja, pa se ob večerih v velikem baru vedno dogaja kaj zanimivega. Prirejajo maldivske večere, kjer prikažejo tradicionalne plese ob bobnih, ki jih izdelujejo iz stebel, plodov in listov palm. Pokažejo, kako izluščiti kokos in kaj vse je moč narediti iz palmovih listov. Palma na Maldivih predstavlja drevo življenja in pravijo, da iz nje dobijo veliko izdelkov, ki omogočajo preživetje, saj je prav vsak centimeter do 20 metrov visokega drevesa uporaben. Včasih organizirajo stave na dirke z raki.

V pesek narišejo velik krog, nato izbereš svojega rakca in staviš nanj. Tisti, ki prvi priteče iz kroga, zmaga. Zanimivo se je odpraviti tudi na kakšen izlet. Pravo doživetje je nočni ribolov, kamor se z domačini in dhonijem odpraviš na lovljenje rib na trnek, na katerega se skoraj vedno ujame kakšna riba. Organizirajo tudi »island-hopping«, kjer si v enem popoldnevu lahko ogledaš več otokov. Izleti pa so kar precej dragi, kot je drago tudi vse ostalo na Maldivih. Toda če izbereš otoke, ki so bolj oddaljeni od glavnega mesta, so na njih običajno nižje tudi cene. Sicer pa so otoki zares pravi raj na zemlji in kdo bi ob tem mislil na ceno.

Info:

Maldive sestavlja 1190 otokov, ki zaokrožujejo 14 velikih maldivskih atolov in so na zemljevidu videti kot dolga biserna verižica, katere členi si sledijo drug za drugim. 700 kilometrov jugozahodno od Šrilanke se v Indijskem oceanu iz 2000 metrov globine dviga podvodno »gorovje« in na njihovih konicah so nastali atoli Maldivov. Le 199 otokov je poseljenih in okoli 87 jih je namenjenih turizmu. Večina otokov, kjer živi skupaj okoli 300.000 religioznih muslimanskih domačinov, ki govorijo jezik, imenovan divehi, ni dostopnih za turiste.


Sledite nam


RSS Ustavi se!