fbpx

Tematske poti na Bovškem

Novice

Med gorami in smaragdnimi vodami leži dežela razburljivih drugačnosti, preproste domačnosti, raj za družinske izletnike in za popotnike, zaljubljene v naravo. S prodom zapolnjena kotlina slovenskih Julijskih Alp je za mnoge privlačen kotiček za izlete in preživljanje počitnic v naravi. Mogočni vršaci, s potmi prepredene ovčje in kozje planine, bistri potoki, reke in slapovi pletejo […]

Med gorami in smaragdnimi vodami leži dežela razburljivih drugačnosti, preproste domačnosti, raj za družinske izletnike in za popotnike, zaljubljene v naravo. S prodom zapolnjena kotlina slovenskih Julijskih Alp je za mnoge privlačen kotiček za izlete in preživljanje počitnic v naravi. Mogočni vršaci, s potmi prepredene ovčje in kozje planine, bistri potoki, reke in slapovi pletejo razkošje doživetij pozimi in poleti.

Bovška dežela se razprostira od Triglava do bregov Soče, najprivlačnejše slovenske reke, ter od Vršiča, najvišjega cestnega gorskega prelaza, do Mangrta, gore z najvišje segajočo cesto v Sloveniji, in od samotne Zadnje Trente ter nenavadne Srpeniške soteske. Gostje lahko aktivno uživajo v vodi, na kopnem in zraku. Pritegnejo jih mehkoba zelenih planot, mračne sence sotesk in številnih slapov, igriv ples barv v globokih tesneh, kamnit kraški svet, prostrani razgledi, ki segajo do morja in očaka Triglava. V hotelih in apartmajih ter v zasebnih sobah in kampih, na turističnih kmetijah in v planinskih kočah lahko hkrati preživlja počitnice več kot 3000 gostov. Največ zmogljivosti in največ turističnih ponudnikov je v Bovcu.

POT V DOLINO KORITNICE
Čas hoje 2 uri, višinska razlika 130 m. Nezahtevna sprehajalna pot, ki se začne pri trdnjavi Kluže in se nadaljuje skozi predor ob desnem bregu Koritnice do sotočja z Nemčljo. Od tu naprej sledi desnemu bregu Nemč lje nad njenimi koriti in preko mostu do makadamske ceste, ki pripelje na glavno cesto. Naprej sledi strugi Koritnice do Loga pod Mangrtom. Ob poti si lahko ogledamo samo trdnjavo Kluže, apnenico blizu domačije Koc,
korita in slap potoka Nemčlje. Ponuja nam razglede na dolino Koritnice z Mangrtom, Jalovcem in Loško steno. Zaključek poti v Logu pod Mangrtom je lahko izhodišče za ogled slapov v njegovi okolici. Možno je tudi nadaljevati pot mimo Strmca do prelaza Predel.

Okolica Bovca je prepredena s stezami in potmi, ki so pravi raj za gorske kolesarje. Sezona za gorsko kolesarjenje se prične marca in traja do sredine novembra.

MANGRTSKO SEDLO
Doživetja na koncu najvišje slovenske ceste
Zaradi svojevrstne kamnite sestave tal srečamo tu sila raznoliko in bogato rastlinsko druščino. Če nam je bolj pri srcu hoja po zacvetenih vznožjih gorskih veljakov kot pa vzpenjanje na njihove vrhove, se lahko odpravimo na pot takrat, ko vlada v visokogorju pomlad, v juliju. Kdor bo dovolj pozoren, bo lahko ugledal tudi prijaznega alpskega svizca (Marmota marmota), ki se je lepo udomač il v kotanjah s sočno travo in bujnim gorskim cvetjem. S sedla sta dobro vidni jezerci smrečnatih barv, to sta Mangrtski ali Belopeški jezeri: le sto, dvesto metrov nad najvišjim odsekom gorske ceste pa je razgledno mesto, od koder lahko v jasnih dneh uzremo celo Veliki Klek.
Priporočamo: obisk Koče na Mangrtskem sedlu, kot izhodišče planinske poti na Mangrt (2678m); kolesarjenje po Predelski cesti in cesti na Mangrtsko sedlo; jadralno padalstvo z Mangrtskega sedla; pozimi dnevno in nočno sankanje po Mangrtski cesti; obisk še delujoče ovčje planine. Dostop: odcep s Predelske ceste na najvišje ležečo cesto v Sloveniji panoramsko cesto na Mangrtsko sedlo.

KRNSKO IN DUPELJSKO JEZERO
Krnsko jezero leži na višini 1340 m, je 400 m dolgo in 17 m globoko ter velja za največje visokogorsko jezero. Med vojnama so bile v jezero prinešene majhne, a požrešne ribice (pisanci Phoxinus leavis), ki služijo kot hrana postrvim, ki so se tudi lepo udomačile tu. Krnsko jezero skoraj popolnoma poplavlja z redkim smrečjem obdano kotanjo v vznožju Krna in spokojni so trenutki ob sončnem zatonu, ko z nabrežja zremo v kamnite podobe vrhov nad seboj. Dupeljsko jezero je v bližini, takoj nad njim je novozgrajena koča PD Nova Gorica, manjše je in plitvejše od Krnskega jezera. Dostop: 18 km iz Bovca, v koncu doline Lepene, nad domom dr. Klementa Juga, se prične vzpenjati “udobna” pešpot, do jezer bomo potrebovali 2 do 2,5 ure.

 

POT V DOLINO BAVŠICE
Čas hoje 2 uri, višinska razlika 230 m Lažje/srednje zahtevna, krožna sprehajalna pot, nas vodi v odmaknjeno dolino Bavšico do Matijevega čebelnjaka. Pot se prične pri trdnjavi Kluže, nadaljuje do Zabrajde kjer se spusti do potoka Šunik, ga prečka in po njegovem levem bregu doseže najvišjo točko v zaselku Podčelce. Do Matijevega čebelnjaka pridemo po asfaltni cesti katero lahko uporabimo tudi za povratek do Kluž. Poleg naštetih zanimivosti nam pot v dolino Bavšice nudi tudi lep razgled na vrhove, ki jo obkrožajo. V koncu doline, je tudi izhodišče za vzpon na Bavški Grintavec.

SOŠKA POT
Soška pot poteka od izvira Soče preko osrednjega informacijskega središča Triglavskega narodnega parka v domu Trenta skoraj do Bovca. Pohodnike očara kraški izvir Soče in njeni slapovi ter mogočni spomenik dr. Juliusu Kugyju in Turarjeva domačija, ki je značilna trentarska hiša. Po viseči brvi čez Sočo
je spust do spodnjega dela previsnih korit potoka Mlinarice. Nato se lahko sprehodimo po alpskem botanič nem vrtu Alpinum Juliana s skoraj 1000 primerki visokogorskih rastlin. Nekoliko nižje v zaselku Pri cerkvi je rudarska baročna cerkev Lavretanske Matere Božje, Tož barjeva domačija in ostanki nekdanjih fužin. V Domu Trenta pa lahko poglobimo vtise in znanje o gorski naravi in njenih ljudeh.

Sledite nam

Najbolj brano

Oznake

GORSKO KOLESARSKI PARK KANIN
Gorski kolesarji bodo navdušeni nad parkom, ki ima kabinsko žičnico, s katero se lahko povzpnejo na postajo B, od koder je še dva kilometra po makadamski cesti do zgornjega izhodišča Parka, ki je razdeljen na tri težavnostne odseke. Manj izkušeni kolesarji lahko zadnji, bolj zahteven del parka obidejo po makadamski cesti. Zgornji in srednji del ponuja kar nekaj objektov v slogu “North Shore” (lestev, skakalnice, mostič ki). Na področju parka omogočajo tudi tečaje za izboljšanje gorske kolesarske tehnike. Na bovškem je kar nekaj urejenih kolesarskih poti, med njimi so poti različnih težavnostnih stopenj. Prav tako so lepo urejene poti po celotni občini Bovec z vzpostavljenim usmerjevalnim označevalnim sistemom.

Turistično informacijski center
Trg golobarskih žrtev 8,
5230 BOVEC
t.: +386 (0)5 38 96 444
f.: +386 (0)5 38 96 445
e.: [email protected],
[email protected]
http://www.bovec.si/

 

 


Sledite nam


RSS Ustavi se!