Ubogi osli na otoku Santorini trpijo za posledicami pretežkih turistov

Novice, Potovanja, Zanimivosti

Kristalno čisto morje, idilične bele hišice s tipičnimi modrimi strehami in osli. Vse to je grški otok Santorini, vendar pa čudovite fotografije ne razkrijejo malce drugačnega ozadja.

Grški otok Santorini je v zadnjih letih vroča destinacija tudi pri slovenskih turistih, že dlje časa pa se v poletnih mesecih na slikovit otok zgrinjajo turisti z vsega sveta.

Slikoviti grški otok Santorini, ki je znan tudi po gričevnati pokrajini, prave bisere skriva na področjih, ki so avtomobilom nedostopni, zato turisti do njih dostopajo z osli. Osli se na otoku že vrsto let uporabljajo kot transportno ali prevozno sredstvo, s katerim se lokalno prebivalstvo tudi preživlja. V zadnjih letih pa domačini pogosteje opozarjajo na številne poškodbe oslov, ki so posledica pretežkih turistov oziroma epidemije debelosti. Turisti so vsako leto »težji«, zato so domačini rešitev poiskali v vzreji križancev med osli in mulami, ki so večji in lažje prenašajo večje teže.

Preberite tudi:   Slikovit, čaroben in romantičen grški otok Santorini

Borci za zaščito živali prav tako opozarjajo, da so osli v današnjem času prisiljeni nositi težje ljudi kot kdajkoli prej, sedem dolgih ur na dan, brez počitka in zatočišča, zato imajo mnogi med njimi poškodovano hrbtenjačo ali obrabljeno hrbtno kožo.

Teoretično osli ne smejo nositi obremenitve, večje od 20 odstotkov njihove teže, tako oseba z več kot 55 kilogrami, ne bi smela uporabljati osla kot prevoz. Vendar omejitve teže ni, zato ubogi oslički še naprej trpijo …

Živali se lahko najamejo tudi za lastno zabavo, izbirate lahko med romantičnim jahanjem osla na plaži, v slikovitih vaseh ali po mestu, osla pa lahko izberete celo glede na barvo.

 

Vir: Daily mail
Foto: Daily mail, Pixabay


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • O akciji Ustavi se! 2018
    Opozoriti želimo predvsem na različne pojavne oblike strahov in jih pojasniti, nagovoriti vse, ki se z njimi soočajo, da jih prepoznajo ter se jih s pomočjo nasvetov in dobrih praks tudi osvobodijo.
  • Ana Ostrički
    “Če sami sebe ne razumemo oz. ne znamo poslušati in razumeti sebe, bomo zelo težko to dali oz. omogočili drugim“, nam zaupa svoj pogled Ana Ostrički, oboževalka vsega digitalnega, ki si ...
  • Polona Požgan
    “Ljudje govorimo s hitrostjo 120 besed na minuto, naši možgani pa sprejemajo informacije s hitrostjo 500 besed na minuto. To pomeni, da manjkajočih 380 “besed” zapolnijo s svojimi mislimi, pojasni ...
  • Nomi Hrast
    Naučila sem se, da je vedno bolje takoj povedati in iskreno povedati. Pomembna oseba v mojem življenju mi je dejala, da v življenju ni stvari, ki je komunikacija ne bi ...
  • Urša Krišelj Grubar
    “Pogosto se spomnim profesorja antropologije, legende s FDV, Staneta Južniča, ki je rekel: je treba mučati, tiho biti, nič govoriti. Bolj sem stara, bolj ga razumem in prav te dni ...