Rim – Vsaka peta gostilna v italijanski uradni prestolnici Rimu in v gospodarski prestolnici Milanu je last mafijskih botrov. Šestnajst tisoč kuharjev in natakarjev zaposlujejo, njihove restavracije in oštarije so v resnici največja veriga gostinskih lokalov, ki na leto prijavi miljardo evrov prometa. Pasta connection, makaronarska zveza, je rimski časnik Repubblica imenoval mrežo pet tisoč restavracij, katerih lastniki so mafijski botri. Ker ti zaupajo samo družinskim članom, so njihove gostilne na las podobne starim, tradicionalnim rimskim gostilnam, ki so praviloma družinske in je v njih težko odkriti sledi do podzemlja.
Če greste v Rimu ali Milanu na večerjo v gosposko restavracijo ali v zakotno krčmo, se vam prav lahko zgodi, da boste čisto v redu postreženi in tudi cena bo sprejemljiva, še sanjalo pa se vam ne bo, da ste kateri izmed organizacij italijanskega podzemlja, Cosi nostri, denimo, ‘Ndrangheti ali Camorri pomagali prati denar. Nekatere izmed mafijskih restavracij so dan in noč nabito polne, tista nad španskimi stopnicami, na primer, druge so skoraj ves dan prazne, ko pridejo dacarji, pa upravitelji izkažejo velikanski promet, v skladu s cenami, ki so zapisane, kakor se spodobi za lokal z največ zvezdicami.
»Kjer je pica, je tudi mafija« – je menda rekel eden izmed najbolj znanih borcev proti podzemlju Giovanni Falcone.
Rimskemu časniku, drugemu največjemu v državi, so sezname gostiln, ki jih imajo kot pralnice denarja v rokah najbolj razvpiti šefi Cose nostre, Camorre ali ‘Ndranghete, pomagali sestavljati sedanji ali nekdanji šefi oddelkov za boj proti organiziranemu kriminalu, zgodba pa se je za javnost začela razpletati že lani, ko so orožniki in policisti skupaj s financarji vdrli v nekaj imenitnih restavracij na gosposki ulici Veneto in zasegli več lokalov. Med drugim restavracijo, katere lastnik je bil uradno frizer iz Kalabrije s petnajst tisoč evri letnega zaslužka. Za restavracijo je uradno odštel skoraj poltretji milijon evrov.
