V deželi pintxosov, ki so že kot grižljaji velikokrat prave mojstrovine okusa in kuharskih tehnik, se dobrojedec, srečno izgubljen v labirintu vinskih barov starega dela mesta, v katerem strežejo najboljše tapase na svetu, čudi, kako je ob tem sploh še kaj prostora za vrhunsko in visoko kuhinjo. Uroš Mencinger
Toda Martin Berasategui je v Nedelu dobil šest sončkov (od petih mogočih), ob njem pa so v San Sebastianu še Pedro Subijana (Akelare), Luis Aduriz (Mugaritz) in Juan Mari Arzak s hčerko Eleno (Arzak), če naštejemo le tiste, ki jih tudi Michelin najviše ceni. Samo v San Sebastianu je več Michelinovih zvezdic, kot jih je bilo v vsej Avstriji, preden se je rdeči vodnik izselil iz nje.
»Kako je Ana?« je Elena najprej poslala pozdrave Ani Roš, nato pa naju odpeljala v svoje kuharsko svetišče. Elenino jutro se vedno začne v testni kuhinji. »Vsako dopoldne je eden mojih pomočnikov odgovoren za testno kuhanje, z njim pa se izmenjujeva midva z očetom. Ves čas snujemo nove jedi, jih preizkušamo, popravljamo, dopolnjujemo.« V Arzakovi (testni) kuhinji tako nastane vsako leto 50 novih jedi, od predjedi do sladic, od prilog do glavnih jedi, za jedilni list restavracije. »Nobena ideja ti ne pomaga, če ne poznaš tehnike. Zato je treba ves čas eksperimentirati, zato so nujni tudi številni pripomočki, ki jih v domačih kuhinjah ni.«
