Tokrat smo zašli na področje, na katerem so v organizaciji celo Italijani krepko pred nami. Ja, storitve in ponudba za turiste, ki našo stran Alp raziskujejo z avtodomi, šepa. Bolje rečeno: infrastruktura za specifične potrebe »avtodomarjev« je pri nas pogosto urejena bolj za silo in odvisna od volje lokalnega okolja. Temu primeren je kajpak tudi odliv slovenskih lastnikov (ali najemnikov) bivalnikov v tujino.
Da so prebivalci »hišk na kolesih« ponekod celo nezaželeni, smo se prepričali tudi sami. Seveda smo našli tudi svetle izjeme. »V Kranjski Gori so baje za silo nekaj uredili, a še pred kratkim so nas nenehno preganjali. Na Bledu nisi nikjer, razen v obeh kampih, dobrodošel. Redarji te oglobijo, tudi če si daleč iz središča sredi parkirišča in sredi noči.
V Ljubljani ni dosti bolje. Parkiraš lahko zgolj v kampu na Ježici, ki je v poletnih mesecih večkrat nabito poln. Drugod vozniki avtodomov iščejo »luknje« ter parkirajo v mestu, ko redarji ne delijo kazni, torej ponoči ali ob koncu tedna. In to so trije slovenski turistični biseri.
Nič čudnega, da velika večina Slovencev z avtodomi sploh ne odkriva lepot domovine, temveč vsakič pobegne čez mejo in denar pušča v Italiji, Avstriji, Nemčiji in drugod,« je potožil dolgoletni lastnik avtodoma in za pokušnjo primerjal stanje s tako imenovanimi PZA (parkirišči za avtodome) v bližnjih turističnih središčih: »Pripelješ se denimo v Gradež, Garmisch Partenkirchen ali številna avstrijska zimska središča, kjer je vse urejeno. Avtodome celo vabijo tja in jim denimo ob koncu tedna omogočajo brezplačno bivanje, uporabo vode in elektrike na zgledno urejenih PZA.«
