Združene države Amerike so po velikosti tretja država na svetu (za Rusijo in Kanado) in s skoraj 300 milijoni prebivalcev tudi po številu prebivalcev (več jih imata le Kitajska in Indija). Hkrati pa so največja ekonomska in tehnološka sila in pravzaprav sama sebi zadostna država, s pomembno izjemo, to je olje.
Ameriško tržno ekonomijo zaznamujejo stabilna rast, nizka brezposelnost, nizka inflacija in hiter tehnološki razvoj. Privatna podjetja imajo v primerjavi z zahodno evropskimi in japonskimi veliko moč, fleksibilnost in možnost samostojnega odločanja o odpuščanju delavcev, razvoju novih produktov in širitvi proizvodnje. Tudi državne institucije kupujejo dobrine in storitve v privatnem sektorju. ZDA so vodilne na področju tehnologije računalništva, medicine, aero in astronavtike, vojaške opreme, čeprav je začel razvoj po drugi svetovni vojni pojenjati. Zalet tehnologije je povzročil razkroj delavstva v dva sloja, višjega, ki je izobražen in tehnično podkovan in nižjega, ki se mu plače le počasi dvigujejo, kritje zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja pa je pičlo. V zadnjih dvajsetih letih je skoraj ves prihodek prišel v roke zgornje petine gospodinjstev.
Med leti 1994 in 2000 se je proizvodnja v Združenih državah Amerike povečala, inflacija je bila nizka, brezposelnost je padla pod 5%. Marca 2001 se je zgodil preobrat, ki ga je 11. september še poslabšal. Vendar se je v letu 2002 pokazala prožnost ameriške ekonomije, ko je BDP spet zrasel za 2,45%. V času iraške vojne je bil velik del finančnih virov preusmerjen v vojaško industrijo in v ostalih sektorjih se je pojavila negotovost glede investicij in zaposlitev. Strokovnjaki ugotavljajo, da Združene države Amerike ne investirajo dovolj v svojo ekonomsko infrastrukturo, stroški zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja so visoki, trgovinski primanjkljaj je precejšen, dohodek nižjega sloja pa ostaja enak. Tukaj se kažejo dolgoročni ekonomski problemi in okrog tega se bo vrtela letošnja predvolilna kampanja. 4. novembra letos bodo predsedniške volitve. Bushev uspeh v veliki meri sloni na uspešnosti ekonomije in državni varnosti.
