Po evropskih merilih je tretjina prebivalcev Nepala revnih, celo zelo revnih. Medtem ko se revščina na podeželju skrije po kolibah, v Katmanduju srečaš veliko beračev na ulicah, tako pravih kot prikritih v podobi Sadujev, ki beračijo pod krinko širjenja vere. Množice, ki pritekajo v mesto, misleč, da bodo tu imele boljše življenje, končajo v barakarskih predmestjih ali kar na ulicah Katmanduja. Možnosti zaslužka so majhne, industrije skoraj ni, za opravljanje storitev pa je potreben denar. Beračenje je tako izhod v sili, ki pa ga Nepalci večinoma opravljajo častno, nevsiljivo in z nasmehom na ustnicah.

revija Horizont