Osupljivi naravni pojavi po svetu

Osupljivi naravni pojavi po svetu

Če želite na popotovanju doživeti kaj res posebnega, predlagamo, da se odpravite v dežele, ki vam lahko postrežejo z izjemnimi naravnimi učinki!

1. Venezuelska trajna nevihta

Skrivnostno »Catatumbo bliskanje« je edinstven naravni fenomen na svetu. Ob ustju reke Catatumbo pri jezeru Maracaibo v Venezueli prihaja namreč do bliskanja med oblaki, ki ustvarja več kot pet kilometrov visoko segajoč naelektren svetlobni lok.

Ta pojav traja kar od 140 do 160 noči na leto in sicer po 10 ur vsako noč, v frekvenci približno 280 krat na uro. Gre pravzaprav za skoraj trajno nevihto, ki se pojavi ob izlivu reke Catatumbo v jezero in ta pojav, glede na intenzivnost in frekvenco strel, označujejo kot največji posamezni generator ozona na planetu.

Lokalni okoljevarstveniki si že prizadevajo, da bi zaradi izjemnega pomena tega pojava, območje postavili pod zaščito UNESCO. Celotno območje pojava naj bi spustilo v zrak okoli 1.176.000 električnih strel z močjo skoraj 400.000 amperov, ki se jih lahko vidi kar 400 kilometrov daleč. Zaradi moči bliskanja so to območje poimenovali tudi Maracaibo svetilnik, saj razsvetljeno nebo služi kot navigacija ladjam že stoletja.

taska::trv: “Ja zagotovo je v Juzni Ameriki najcenejsa Bolivija…kdaj sploh ne mores verjet ko preracunas cene,”

Catacumbo bliskanje

2. Ribji dež v Hondurasu

Ribji dež je običajen v kulturni tradiciji Hondurasa. Pojavi se v okraju Departamento de Yoro, v času med mesecema majem in julijem. Tisti, ki so že doživeli ta nenavaden pojav pravijo, da se takrat nebo stemni, temu sledi bliskanje in grmenje, nato močan veter in dež, kar traja približno 2 do 3 ure.

Ko dež preneha, lahko na tleh zagledamo na stotine živih rib. Ljudje jih pobirajo in nosijo domov, kjer si z njimi pripravijo okusen obrok. Od leta 1998 dalje v mestu Yoro vsako leto tudi praznujejo »Festival ribjega dežja«.

“Ostanki” ribjega dežja po mestnih ulicah

3.  Plezajoče koze Maroka

Koze na drevesih lahko najdemo večinoma le v Maroku. Na drevesa plezajo zato, ker jim je izredno všeč sadje iz arganovih dreves, nekoliko podobno našim olivam. Kmetje kozam sledijo od drevesa do drevesa. Pa ne zato, da bi opazovali plezanje koz na drevesa, temveč zato, ker koze ne morejo prebaviti oreščka, ki se nahaja v sadežu dreves in jih zato izpljunejo ali celo iztrebijo.

Ti oreščki vsebujejo snov, ki se uporablja za pridelavo arganovega olja, enega najbolj zdravilnih olj, ki se uporablja v kuhi in tudi v kozmetiki. Kmetje zato oreščke, ki jih koze izpljunejo ali iztrebijo, poberejo in jih odpeljejo v predelavo. Arganovo olje ljudje tega območja pridelujejo in uporabljajo že stoletja, žal pa arganova drevesa, zaradi prevelikega iztrebljanja gozdov ob lovu za lesom, počasi izumirajo.

Množica ljudi in organizacij se je že začela povezovati med sabo, da bi poskusili rešiti drevesa. Zdaj so eno najpomembnejših lokacij, kjer rastejo drevesa, že uspeli razglasiti za zaščiteno območje. Prav tako so se odločili, da v svetu še razširijo informacije o olju in njegovih pozitivnih učinkih, od katerih naj bi bil eden tudi ohranjanje mladostnega videza, kar bi povečalo povpraševanje po olju in s tem posledično tudi večji interes države, da zaščiti izumiranje dreves.

Maroške koze pri obiranju arganovih dreves

4. Rdeči dež Kerale

Od 25. julija do 23. septembra 2001 je v južni indijski državi Kerala padal rdeči dež. Med večjimi nalivi se je dež, kar naenkrat obarval rdeče in na oblačilih, ki jih je zmočil, so ostali rdeči madeži, podobni tistim, ki jih naredi kri. Prav tako so v tem času poročali tudi o rumenem, zelenem in črnem dežju.

Strokovnjaki so sprva postavili domnevo, da se je dež obarval zaradi meteorskega izbruha, vendar je raziskava, ki jo je naročila Indijska vlada, odkrila, da so dež obarvale v zraku raztrošene spore lokalnih zemeljskih brstečih alg. V letu 2006 pa je obarvani dež Kerale pritegnil svetovno pozornost, saj so v medijih postavili domnevo, da so obarvani delci v bistvu zunajzemeljskega izvora.

To domnevo sta postavila Godfrey Louis in Santhosh Kumar iz Univerze Mathama Gandhi. Dodatna raziskava je pokazala, da so trdni delci v barvnem dežju kljub vsemu zemeljskega izvora, saj so v njih odkrili izotopične prvine dušika in ogljika.

Rdeči dež v Indiji

5. Brazilski najdaljši val na svetu

Dvakrat na leto, med februarjem in marcem se, v Braziliji, v Atlantski ocean zapelje Amazonka in ustvari najdaljši val na našem planetu. Ta fenomen, poznan kot »Pororoca«, ustvari plima Atlantskega oceana, zaradi katere se vode oceana srečajo z ustjem reke in to ustvari valovanje, visoko okoli 4 metre in trajajoče več kot pol ure.

Ime »Pororoca« izhaja iz jezika domačinskega plemena Tupi, pomeni pa »velik uničujoč hrup«. Val se namreč sliši, kar pol ure preden prispe do obale in je tako močan, da lahko uniči karkoli, vključno z drevesi, lokalnimi hišami in tam prebivajočimi živalmi. Val je seveda takoj postal atrakcija za surfarje.

Od leta 1999 se v kraju Sao Domingos do Capim, vsako leto odvija pravo prvenstvo v deskanju na valovih. Vendar pa je surfanje »Pororoca« izredno nevarno, saj voda vsebuje veliko podrtih delov dreves iz obrežja reke, včasih celo cela drevesa. Brazilski surfar Picuruta Salazar je postavil rekord v surfanju tega vala, saj je bil na valu kar 37 minut in v tem času prepotoval 12,5 kilometrov. »Pororoca« še danes predstavlja sanje vsakega surfarja.

Surfanje “Pororoca”

6. Dansko Črno Sonce

Vsako pomlad na Danskem, približno pol ure pred sončnim zahodom, se zbere v jato več kot milijon evropskih škorcev prav iz vseh kotov neba in izvede na nebu pravo atrakcijo.

Ta pojav se imenuje na Danskem »Črno Sonce« , lahko pa ga opazujemo v zgodnji pomladi zahodne Danske, od marca pa do nekje sredine aprila. Škorci se takrat selijo na jug in preživijo dan na travnikih, da si naberejo zalogo hrane in se naspijo pred nočnim poletom.

Črno sonce

7. Ognjena mavrica v zvezni državi Idaho

Ta atmosferski fenomen, poznan kot lok na obzorju oziroma »Ognjena mavrica«, se pojavi, ko je sonce visoko na nebu in njegova svetloba prodira skozi visoke cirusne oblake, sestavljene iz kristalov v obliki šestkotnika. Sončna svetloba, ki vertikalno vstopa v kristale skozi zgornjo plast kristala in izstopa skozi spodnji del, obrnjen proti tlom, se razdrobi (kot skozi prizmo) in loči v žarke vidnih barv.

Ko so plošče kristalov in oblaki optimalno uravnani, približno vzporedno s tlemi, je rezultat lomljene svetlobe brilijanten spektrum barv na nebu, viden kot mavrica v plamenih. Pojav so uspeli slikati v ZDA, na severnem delu zvezne državi Idaho, kjer je čez površino nekaj več sto kvadratnih kilometrov, pojav več kot uro krasil nebo v izjemnih barvah in pogledu, ki še danes jemlje dih.

Ognjena mavrica

Mnenja in izkušnje na forumu: Kam in kako na počitnice
zastava

Lana je del ustvarjanja zgodbe Potovanja.Over.Net od leta 2015. Rada odkriva nove kotičke in spoznava različne ljudi na svoji poti. Verjame, da se življenje začne, ko zapustimo lastno cono udobja.

Novo