fbpx

Andreja Verovšek: Wau, nov dan!

Ambasadorji

Jutro je nov začetek preostanka našega življenja, pravi Andreja Verovšek, svetovalka za vodenje osveščevalnih projektov, ki je v življenju izkusila mnoge vzpone in padce ter iz tega izplavala vedno močnejša.

Kdaj vstajate in kako začenjate dan?

Vsak dan znova in vsako jutro je moja prva misel: “Wau, nov dan”. Presenečenje. Temu avtomatsko sledi nek občutek, kakšen bo ta dan. Zanimivo je, da je vsako jutro drugače in niti dva nista enaka. Vsak dan znova se ne morem načuditi, kako je mogoče po vseh teh letih, ki jih že živim.
Ker sem po naravi zaspanka in ‘lenušček’ ter ker me pogosto zebe, zjutraj ne skočim veselo iz postelje, ne letim telovaditi in si kuhati kavo. Kot medvedek v brlogu se obračam, raziskujem svoje jutranje misli in občutke, se sprašujem, kako najbolje izkoristiti dan, kaj narediti z vsemi obveznostmi in kako se najlažje prebiti skozi neprijetna opravila, ki me neizogibno čakajo. Vsako jutro v postelji ustvarjam dan in šele potem, ponavadi z veliko vzpodbudo psičke Chiare skočim in postelje, da greva na njen jutranji sprehod. Jutranji sprehod je moja vadba in meditacija. Opazujem, kako se prebuja jutro, kako ljudje odhajajo na delo, poslušam promet na cesti, gledam kako mokro je listje na drevju, kje se bo pokazalo sonce in gledam njo, kako z majhnimi tačkami teka od ene travne bilke do druge. Vonja, kdo vse je že pred njo bil na tej isti poti.
Ko se vrneva, sledi zajtrk. Skoraj vedno isti, kruh z marmelado ali medom ter mehko kuhano jajce. Zraven zeliščni čaj.

Ste jutranji človek zato, ker tako od vas zahteva življenje ali ker si tako želite?

Bolj zato, ker to zahteva življenje. Želela sem si, da bi vstajala bolj zgodaj in bolj aktivno, vendar preveč ljubim počitek in sanjarjenje. Zato jutra začenjam počasi in v miru, kot diesel motor. Ko se zagrejem, pa me nič ne ustavi.

Kdo je vaš jutranji družabnik?

Preden se zbudijo drugi člani družine, sta moja družba tišina in psička. Srečna sem, če se to zavleče tudi v pozno jutro in dopoldan. Ker večinoma delam projektno in od doma, mi to tudi uspe.

Kaj je zjutraj za vas drugače, kot katerikoli drug del dneva?

Zvečer, ko grem spat, na nek način zaključim dan. Ponoči spim in nič ne vem. Tako kot večina, verjetno. Možgani se resetirajo in ko se zjutraj zbudim, sem kot nov človek. Zato je jutro najlepši del dneva. Je trenutek, ko je vse mogoče. Nič še ni določeno, lahko se zgodi karkoli. Odprte so vse možnosti in to me navdaja z optimizmom.

Kakšni so vaši spomini na jutra iz otroštva?

Spominjam se, ko sem še v pižami tekla na kavč pred televizijo in čakala, da se začne ŽivŽav. Kadar je pozimi temu sledil prenos smučanja, niti nisem uspela pojesti zajtrka. Takrat reklame še niso bile tako pogoste in zato ni šlo drugače, kot da so mi starši dovolili jesti pred televizijo. Pokrita z odejo, kar v pižami sem gledala to, kar sem oboževala. Risanke in smučanje. Navijala sem za našo reprezentanco. V disciplinah, v katerih naši niso vozili, pa za švicarsko.

Kaj bi svetovali nekomu, ki si želi vzljubiti jutra?

Težko bi svetovala, kako jih vzljubiti, lahko pa dam svoj nasvet, kako si narediti jutro prijetnejše.

Jutro je temelj vsakega dne in če se ne počutimo dovolj močne, samozavestne, srečne in se ne veselimo dneva, ki je pred nami, bomo dobili nek povprečen ali celo slab dan.

Zato zjutraj, ko se zbudite in se zaveste, da misli niso pozitivne, najdite nekaj, kar vas osrečuje. Včasih je to tako težko, kot bi iskali iglo v kopici sena. Še posebno, če preživljamo težke dneve, vendar je vredno. Ena sama pozitivna misel nam lahko da moč in tehtnico dneva lahko prevesimo v svoj prid. Škoda bi bila, da nam cel dan splava po vodi samo zato, ker smo v skrbeh, žalostni, nesrečni, jezni, utrujeni … Najdite eno samo minimalno dobro stvar, ki se je lahko veselite, na primer nekaj dobrega za pojesti, poljubiti otroka, nekaj lepega za obleči, nekomu nekaj lepega napisati, pobožati domačega ljubljenčka, skratka nekaj, kar vas osreči. In po tem bo vse drugače.

Poznate kakšen lep pregovor o jutru ali življenjski moto?

Vsako jutro je novo rojstvo. Je nov začetek preostanka našega življenja.


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.