Avstralija: Iskanje službe ali kaj mi je tega treba?

Reportaže, Zanimivosti

Pazi! Pazi, kam stopiš. Pazi, česa se dotikaš. Bodi previdna. Takšni so vsakodnevni nasveti prebivalcev Avstralije. Težko rečem Avstralcev, ker je res ogromno priseljencev.

Ne, ni tistega pozdrava – uživaj, imej se lepo. Ker te res na vsakem koraku lahko čaka nekaj, kar te spravi v nevarnost. A to me ni prestrašilo niti za trenutek. Kot me ne večina stvari v življenju.

Dolga črna kača

Vse dokler me ni na pisani, tlakovani poti do hišice na drevesu, kjer sem živela prve tri tedne, pričakala dober meter dolga črna kača. Ki se ni dala motiti. Ko sem jo vprašala, ali je strupena, je skomignila z repom in meditirala dalje. “Pojdi mimo, če si upaš!”, mi je skromno siknila nazaj.

Spomnim se zadnjih 100 metrov mojega prvega pretečenega maratona. Po naši čudoviti slovenski Obali. Ko sem zbrala zadnje atome moči, pomežiknila sama sebi in odšprintala do cilja. Tako je zgledal moj prihod domov po srečanju s kačo.

Je bila strupena? Če je imela rumen trebuh, potem je bila zelo strupena. Kdo bi vedel, bila je tema, jaz pa se spomnim samo zvoka, ko sem zaloputnila z vrati.

Ne pričakovati

Ko se enkrat odločiš in odpotuješ tako daleč, si vedno pripravljen na … Nove avanture, spremembe, prilagoditve, informacije. Moraš biti. Če nisi, ne prideš daleč, niti ne boš srečen in ne boš užival v spoznavanju novih skrivnosti, ki ti prihajajo naproti. To je ena od tistih malenkosti, ki sem se jih prišla naučit. Sprejemati. Ne pričakovati. Vdihniti. In enostavno uživati. A ni tako enostavno, kot lahko zdaj napišem.

Mrzlica iskanja službe

Mrzlica iskanja službe me je hitro minila. Še posebej, ko sem ugotovila, da tega, kar si želim, znam in obvladam, nekaj časa ne bom počela. Ko sem se zavedla, da na trgu tekmujem z mladiči, ki iščejo drobiž za preživetje in družbo za popivanje ob večerih ob skromnem bazenu v najglasnejšem hostlu v mestu. Ko sem se zavedla, da moram iz svoje cone udobja, ki sem si jo zgradila doma. Najpogostejše vprašanje, ki je prvi mesec odmevalo v moji glavi, je bilo sila enostavno. “Kaj mi je tega treba?”

Domov v Slovenijo?

Ja, najlažje bi bilo kupiti letalsko karto in se vrniti v udobje, ki mi ga je nudila moja zelena Slovenija. Ampak res nisem zato prišla tako daleč, da ugotovim, da nisem več stara 20 in da si želim več od življenja. Pa saj to sem že vedela. Vztrajala bom. Ne glede na to, da vsak dan poslušam iz vseh koncev, da ni lahko. Toda, zakaj bi moralo biti težko? Zakaj bi se morala vsak dan boriti s spreminjanjem, če lahko enostavno sprejmem situacijo in mirno iščem dalje? Nekaj se bo že našlo. Samo kelnarila pa ne bom. Nikoli mi ni bilo treba. In tudi zdaj mi ne bo.

Piše Anja Kovačič

Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Loti Palmer: Prepoznajte (narcistične) metode manipulacije
    Oseba z narcističnimi lastnostmi (ali motnjo) potrebuje občutek, da je svet okoli nje tak, kot ga vidi in razume ona, zato si za dosego tega cilja pomaga z različnimi sredstvi. Glavno med njimi je manipulacija. Spoznajte najbolj pogoste oblike in se jim z znanjem in veščinami uprite.
  • Vsak človek ima v sebi čarobno vilo
    Vsak izmed nas si je že kdaj zaželel, da bi imel čarobno moč iz pravljic in bi z njo premikal gore, si uresničeval skrite želje ali pa se maščeval ljudem, ki so nas prizadeli. Tudi jaz imam kdaj tako željo.
  • Ustavi se in prisluhni … zvokom narave … glasu tišine … sočloveku … sebi
    Kaj se zgodi, ko se naše telo umiri, pozornost prenesemo na to, kar čutimo in manj, kar mislimo, ter se prepustimo tihemu opazovanju tega, kar nas v naravi obdaja in kar se v nas naravno poraja?
  • Jasna Dolamič Gričar: Komunikacija je najtrdnejši temelj odnosov
    Dobra komunikacija je najtrdnejši temelj dobrih odnosov. To povem na vsakem srečanju, druženju, vedno, ko dobim za svoj govor priložnost. Izkazalo se je, da je moja trditev, moje prepričanje, moj moto, popolnoma pravilno, več kot pravilno, da drži kot pribito.
  • Gregor Pirc: Ko zboliš, se resno pogovoriš s seboj
    »Rak«. Že samo beseda te zdrami, kaj šele ko pomisliš, da bi se lahko zgodilo tebi. Običajno zboli nekdo iz službe, morda tvoj sosed, meni pa se to ne more zgoditi, pogosto prepričanje opiše Gregor Pirc iz društva Onkoman.