fbpx

Avstralija: Iskanje službe ali kaj mi je tega treba?

Reportaže, Zanimivosti

Pazi! Pazi, kam stopiš. Pazi, česa se dotikaš. Bodi previdna. Takšni so vsakodnevni nasveti prebivalcev Avstralije. Težko rečem Avstralcev, ker je res ogromno priseljencev.

Ne, ni tistega pozdrava – uživaj, imej se lepo. Ker te res na vsakem koraku lahko čaka nekaj, kar te spravi v nevarnost. A to me ni prestrašilo niti za trenutek. Kot me ne večina stvari v življenju.

Dolga črna kača

Vse dokler me ni na pisani, tlakovani poti do hišice na drevesu, kjer sem živela prve tri tedne, pričakala dober meter dolga črna kača. Ki se ni dala motiti. Ko sem jo vprašala, ali je strupena, je skomignila z repom in meditirala dalje. “Pojdi mimo, če si upaš!”, mi je skromno siknila nazaj.

Spomnim se zadnjih 100 metrov mojega prvega pretečenega maratona. Po naši čudoviti slovenski Obali. Ko sem zbrala zadnje atome moči, pomežiknila sama sebi in odšprintala do cilja. Tako je zgledal moj prihod domov po srečanju s kačo.

Je bila strupena? Če je imela rumen trebuh, potem je bila zelo strupena. Kdo bi vedel, bila je tema, jaz pa se spomnim samo zvoka, ko sem zaloputnila z vrati.

Ne pričakovati

Ko se enkrat odločiš in odpotuješ tako daleč, si vedno pripravljen na … Nove avanture, spremembe, prilagoditve, informacije. Moraš biti. Če nisi, ne prideš daleč, niti ne boš srečen in ne boš užival v spoznavanju novih skrivnosti, ki ti prihajajo naproti. To je ena od tistih malenkosti, ki sem se jih prišla naučit. Sprejemati. Ne pričakovati. Vdihniti. In enostavno uživati. A ni tako enostavno, kot lahko zdaj napišem.

Mrzlica iskanja službe

Mrzlica iskanja službe me je hitro minila. Še posebej, ko sem ugotovila, da tega, kar si želim, znam in obvladam, nekaj časa ne bom počela. Ko sem se zavedla, da na trgu tekmujem z mladiči, ki iščejo drobiž za preživetje in družbo za popivanje ob večerih ob skromnem bazenu v najglasnejšem hostlu v mestu. Ko sem se zavedla, da moram iz svoje cone udobja, ki sem si jo zgradila doma. Najpogostejše vprašanje, ki je prvi mesec odmevalo v moji glavi, je bilo sila enostavno. “Kaj mi je tega treba?”

Domov v Slovenijo?

Ja, najlažje bi bilo kupiti letalsko karto in se vrniti v udobje, ki mi ga je nudila moja zelena Slovenija. Ampak res nisem zato prišla tako daleč, da ugotovim, da nisem več stara 20 in da si želim več od življenja. Pa saj to sem že vedela. Vztrajala bom. Ne glede na to, da vsak dan poslušam iz vseh koncev, da ni lahko. Toda, zakaj bi moralo biti težko? Zakaj bi se morala vsak dan boriti s spreminjanjem, če lahko enostavno sprejmem situacijo in mirno iščem dalje? Nekaj se bo že našlo. Samo kelnarila pa ne bom. Nikoli mi ni bilo treba. In tudi zdaj mi ne bo.

Piše Anja Kovačič

Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.
  • Zaveza Sloveniji: prostor za odprto komunikacijo
    Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je podprlo javno pobudo, saj pristna in odprta komunikacija v praksi pomeni pogoje za uresničevanje strateških usmeritev ministrstva in Vlade pri uresničevanju svojih ciljev.
  • Kako utišati glas notranjega kritika
    Vsi imamo notranjega kritika. To je glas znotraj nas, ki nam šepeta, da nismo dovolj pametni, močni, sposobni, talentirani, privlačni, izobraženi. S tem prebuja dvom in nezaupanje v naše moči in sposobnosti. Del nas je prepričan, da nas ta glas varuje, zato mu verjamemo. Vendar notranjega kritika lahko tudi utišamo!