fbpx

Avstralija: Na Vipassana meditaciji

Novice, Potopisi

Sprejmi. Sprejmi vsak trenutek, ki ti je dan. Nikoli se ne bo več ponovil ali vrnil. Sprejmi resnico, kakršna je. Naj v tebi prebudi tisto, česar ni do zdaj še nihče. Nič ni večno, vse se spreminja. Zato naj ti vsako občutenje, vsaka izkušnja, vsako čustvo podari točno tisto, kar potrebuješ. Nekaj novega. Drugačnega. Naj se v tebi prebudi tisti čut, ki te bo prebudil iz globokega spanca. Sprejmi sebe ter vse, kar te obdaja in vsakogar, ki ti pride naproti.

To je le delček tistega, kar sem se naučila na 10-dnevi vipassana meditaciji.

Vipassana meditacija

V času, ko nisem razmišljala, temveč sem se enostavno prepustila toku, da me odpelje tja, kamor me mora. Ko sem se po 10 dneh popolne tišine, naravne tišine, vrnila v Cairns, sem sprejela odločitev.

Sprejela sem dejstvo, da ne bom ostala tu. Da ne bom več vztrajala pri prvotnem planu. Vsa plesniva oblačila, ki so me pričakala v čudoviti temno rjavi stari leseni omari sem vrgla v pralni stroj in začela zlagati ostala oblačila. Kupila sem karto in sporočila cimri, da odhajam. Naprej. V neznano. Tja, kamor sem rekla, da ne grem. V gostinstvo. Zakaj? Ker se mi je ponudila priložnost. Ker lahko. Ker enostavno moram. Prihrankov po dveh mesecih potovanja, iskanja službe in uživanja vsakega trenutka, ni več.

Neznani prijatelj

Tistih nekaj dolarjev, ki sem jih zaslužila s čiščenjem stanovanj, sem porabila za let v moj Brisbane, kjer me bo na letališču pobral prijatelj. Sicer ga še ne poznam, a deluje zaupanja vreden in prijazen. Slovenec je. Ve, kako se počutim, ve, kako mi je in koliko mi pomeni dejstvo, da mi bo nekdo odprl vrata do novih priložnosti. Ponudil mi je pomoč in jaz sem jo sprejela.

Vojaška praksa

Tega pred meditacijo v čudoviti vasici Pomona ne bi storila. Pomoč? Meni? Nikakor. Zmorem sama. Kot bi rekli moji domači: “Spet gre z glavo skozi zid.” To sem (bila) jaz. Zakaj bi sprejela pomoč, če vem, da je ne potrebujem? Ko se naučiš globoko vdihniti, zapreti oči, začutiti vsako sapico na svoji koži, vsaj dražljaj, ki ga sproži okolica, takrat se naučiš tudi sprejemati.

Ko sem oprala vsa oblačila, se poslovila od vseh prijateljev, ki sem jih v dobrem mesecu in pol spoznala v sicer prijetnem Cairnsu, sem ugotovila, da ne gre vse v moj čudovit turkizen nahrbtnik. Pomoč mi je ponudil vojak. Sprejela sem jo. Ponovno. Tisti, ki se je boril v Afganistanu in je pri mojih letih že invalidsko upokojen.

“Se vidi, da nisi bila v vojski,”

me je pobaral, ko sem prišla k njemu z nahrbtnikom in s 3 vrečkami oblačil.

Vneto sva tri ure rolala. Oblačilo za oblačilom. Od največjega do najmanjšega. Če bi to počela sama, bi se vleklo v nedogled. Ob globokem pogovoru o tem, kaj je v življenju res pomembno in koliko so vredne življenjske izkušnje, pa so tri ure minile kot bi mignil. Pogovarjala sva se tudi o ljudeh, ki enostavno ne tvegajo.

Uživajo v svoj coni udobja. Ne stopijo tja, kjer jih čaka nepričkovano. Ki sledijo splošnim vzorcem, ki te ne pripeljejo nikamor. Ostani. Vztrajaj. Nič se ne zgodi čez noč. Vem, toda zakaj ne bi mogla vztrajati pri iskanju boljše poti? Poti, ki mi lahko da več, ki me bo osrečila in pripeljala tja, kamor bi rada prišla?


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.