To je le delček tistega, kar sem se naučila na 10-dnevi vipassana meditaciji.
Vipassana meditacija
V času, ko nisem razmišljala, temveč sem se enostavno prepustila toku, da me odpelje tja, kamor me mora. Ko sem se po 10 dneh popolne tišine, naravne tišine, vrnila v Cairns, sem sprejela odločitev.
Sprejela sem dejstvo, da ne bom ostala tu. Da ne bom več vztrajala pri prvotnem planu. Vsa plesniva oblačila, ki so me pričakala v čudoviti temno rjavi stari leseni omari sem vrgla v pralni stroj in začela zlagati ostala oblačila. Kupila sem karto in sporočila cimri, da odhajam. Naprej. V neznano. Tja, kamor sem rekla, da ne grem. V gostinstvo. Zakaj? Ker se mi je ponudila priložnost. Ker lahko. Ker enostavno moram. Prihrankov po dveh mesecih potovanja, iskanja službe in uživanja vsakega trenutka, ni več.
Neznani prijatelj
Tistih nekaj dolarjev, ki sem jih zaslužila s čiščenjem stanovanj, sem porabila za let v moj Brisbane, kjer me bo na letališču pobral prijatelj. Sicer ga še ne poznam, a deluje zaupanja vreden in prijazen. Slovenec je. Ve, kako se počutim, ve, kako mi je in koliko mi pomeni dejstvo, da mi bo nekdo odprl vrata do novih priložnosti. Ponudil mi je pomoč in jaz sem jo sprejela.
Vojaška praksa
Tega pred meditacijo v čudoviti vasici Pomona ne bi storila. Pomoč? Meni? Nikakor. Zmorem sama. Kot bi rekli moji domači: “Spet gre z glavo skozi zid.” To sem (bila) jaz. Zakaj bi sprejela pomoč, če vem, da je ne potrebujem? Ko se naučiš globoko vdihniti, zapreti oči, začutiti vsako sapico na svoji koži, vsaj dražljaj, ki ga sproži okolica, takrat se naučiš tudi sprejemati.
Ko sem oprala vsa oblačila, se poslovila od vseh prijateljev, ki sem jih v dobrem mesecu in pol spoznala v sicer prijetnem Cairnsu, sem ugotovila, da ne gre vse v moj čudovit turkizen nahrbtnik. Pomoč mi je ponudil vojak. Sprejela sem jo. Ponovno. Tisti, ki se je boril v Afganistanu in je pri mojih letih že invalidsko upokojen.
“Se vidi, da nisi bila v vojski,”
Sledite nam
Najbolj brano
me je pobaral, ko sem prišla k njemu z nahrbtnikom in s 3 vrečkami oblačil.Oznake
#decembrska #drugdrugemudarilo #semjutranja Afrika Avstralija Avstralija, Oceanija Avstrija Azija Belgija Bled Brazilija družina Egipt Evropa Francija Grčija Hrvaška Indija Italija izlet Japonska Južna Amerika Kanada Kitajska morje Nemčija Nizozemska Norveška potovanje počitnice Rusija Severna Amerika Slovenija Srbija Srednji Vzhod Tajska Terme Terme Olimia Terme Tuhelj Velika Britanija Vlak Združene države Amerike Združeni arabski emirati Španija Švica
Vneto sva tri ure rolala. Oblačilo za oblačilom. Od največjega do najmanjšega. Če bi to počela sama, bi se vleklo v nedogled. Ob globokem pogovoru o tem, kaj je v življenju res pomembno in koliko so vredne življenjske izkušnje, pa so tri ure minile kot bi mignil. Pogovarjala sva se tudi o ljudeh, ki enostavno ne tvegajo.
Uživajo v svoj coni udobja. Ne stopijo tja, kjer jih čaka nepričkovano. Ki sledijo splošnim vzorcem, ki te ne pripeljejo nikamor. Ostani. Vztrajaj. Nič se ne zgodi čez noč. Vem, toda zakaj ne bi mogla vztrajati pri iskanju boljše poti? Poti, ki mi lahko da več, ki me bo osrečila in pripeljala tja, kamor bi rada prišla?
