fbpx

Avstralija: Na Vipassana meditaciji

Novice, Potopisi

Sprejmi. Sprejmi vsak trenutek, ki ti je dan. Nikoli se ne bo več ponovil ali vrnil. Sprejmi resnico, kakršna je. Naj v tebi prebudi tisto, česar ni do zdaj še nihče. Nič ni večno, vse se spreminja. Zato naj ti vsako občutenje, vsaka izkušnja, vsako čustvo podari točno tisto, kar potrebuješ. Nekaj novega. Drugačnega. Naj se v tebi prebudi tisti čut, ki te bo prebudil iz globokega spanca. Sprejmi sebe ter vse, kar te obdaja in vsakogar, ki ti pride naproti.

To je le delček tistega, kar sem se naučila na 10-dnevi vipassana meditaciji.

Vipassana meditacija

V času, ko nisem razmišljala, temveč sem se enostavno prepustila toku, da me odpelje tja, kamor me mora. Ko sem se po 10 dneh popolne tišine, naravne tišine, vrnila v Cairns, sem sprejela odločitev.

Sprejela sem dejstvo, da ne bom ostala tu. Da ne bom več vztrajala pri prvotnem planu. Vsa plesniva oblačila, ki so me pričakala v čudoviti temno rjavi stari leseni omari sem vrgla v pralni stroj in začela zlagati ostala oblačila. Kupila sem karto in sporočila cimri, da odhajam. Naprej. V neznano. Tja, kamor sem rekla, da ne grem. V gostinstvo. Zakaj? Ker se mi je ponudila priložnost. Ker lahko. Ker enostavno moram. Prihrankov po dveh mesecih potovanja, iskanja službe in uživanja vsakega trenutka, ni več.

Neznani prijatelj

Tistih nekaj dolarjev, ki sem jih zaslužila s čiščenjem stanovanj, sem porabila za let v moj Brisbane, kjer me bo na letališču pobral prijatelj. Sicer ga še ne poznam, a deluje zaupanja vreden in prijazen. Slovenec je. Ve, kako se počutim, ve, kako mi je in koliko mi pomeni dejstvo, da mi bo nekdo odprl vrata do novih priložnosti. Ponudil mi je pomoč in jaz sem jo sprejela.

Vojaška praksa

Tega pred meditacijo v čudoviti vasici Pomona ne bi storila. Pomoč? Meni? Nikakor. Zmorem sama. Kot bi rekli moji domači: “Spet gre z glavo skozi zid.” To sem (bila) jaz. Zakaj bi sprejela pomoč, če vem, da je ne potrebujem? Ko se naučiš globoko vdihniti, zapreti oči, začutiti vsako sapico na svoji koži, vsaj dražljaj, ki ga sproži okolica, takrat se naučiš tudi sprejemati.

Ko sem oprala vsa oblačila, se poslovila od vseh prijateljev, ki sem jih v dobrem mesecu in pol spoznala v sicer prijetnem Cairnsu, sem ugotovila, da ne gre vse v moj čudovit turkizen nahrbtnik. Pomoč mi je ponudil vojak. Sprejela sem jo. Ponovno. Tisti, ki se je boril v Afganistanu in je pri mojih letih že invalidsko upokojen.

“Se vidi, da nisi bila v vojski,”

me je pobaral, ko sem prišla k njemu z nahrbtnikom in s 3 vrečkami oblačil.

Vneto sva tri ure rolala. Oblačilo za oblačilom. Od največjega do najmanjšega. Če bi to počela sama, bi se vleklo v nedogled. Ob globokem pogovoru o tem, kaj je v življenju res pomembno in koliko so vredne življenjske izkušnje, pa so tri ure minile kot bi mignil. Pogovarjala sva se tudi o ljudeh, ki enostavno ne tvegajo.

Uživajo v svoj coni udobja. Ne stopijo tja, kjer jih čaka nepričkovano. Ki sledijo splošnim vzorcem, ki te ne pripeljejo nikamor. Ostani. Vztrajaj. Nič se ne zgodi čez noč. Vem, toda zakaj ne bi mogla vztrajati pri iskanju boljše poti? Poti, ki mi lahko da več, ki me bo osrečila in pripeljala tja, kamor bi rada prišla?


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.