Med največjim razcvetom si je Velika Britanija kot kolonialna velesila zgradila močan finančni sektor, ki je po izgubi kolonij postal njena gonilna ekonomska sila. Velika Britanija je vedno predstavljala napredno in gonilno silo evropske kulture in s tem celotnega zahodnoevropskega načina življenja, ki je danes preplavil tako rekoč ves svet.
Nekoč najmočnejša država na svetu, začetnica industrijske revolucije, ki je pred prvo svetovno vojno štela šest sto milijonov prebivalcev, se je po drugi svetovni vojni soočila z velikim padcem politične in ekonomske moči. Vendar je kljub temu, skupaj s Francijo, na četrtem mestu lestvice največjih ekonomskih sil na svetu. Stopnja inflacije in raven brezposelnosti sta ostala na nizki ravni. Največji ekonomski partnerji Velike Britanije so ZDA (14 % 15 %), Nemčija (12%), Francija (9 %) in Nizozemska (7 %). Med njeno najpomembnejše uvozno in izvozno blago sodijo gorivo, strojna oprema, kemikalije, hrana, pijača in tobak, med temi največji delež pripada končnim proizvodom.
Kot v ostalih razvitih deželah, je pomen industrije tudi tukaj močno upadel. Skoraj tri četrtine celotnega bruto družbenega proizvoda danes predstavlja storitveni sektor, v katerem sta najpomembnejša bančništvo in zavarovalništvo, ki sta se razvila že konec 19.st., ko je bil London največje svetovno bančno središče. Le slabo četrtino BDP doprinese industrija. Čeprav je v kmetijstvu zaposlen le odstotek prebivalcev, ki prispevajo le nekaj več kot odstotek BDP, pa je v Veliki Britaniji obdelanih okoli 80 % površine. Kmetom v veliki meri pomaga visoko razvita kmetijska mehanizacija, tako so njihovi izdelki pomembni ne le na domačem, temveč tudi na svetovnem trgu. Velika Britanija ima bogate zaloge premoga, zemeljskega plina in nafte, proizvodnja energije prispeva kar 10 % BDP, kar je eden največjih deležev v industrijskih državah. Državljani Slovenije za bivanje do 90 dni v Veliki Britanije ne potrebujejo vize.
