fbpx

Dežela kozolcev – prvi muzej na prostem s kozolci

Aktivnosti

“Šentruperski kozolci so odlična ideja za izlet. Potem pa na odlično kosilo k Frelihu. Ne bo vam žal!”

Dežela kozolcev je inovativni projekt Občine Šentrupert, ki vsestransko vrednost dediščine kozolcev povezuje s sodobnimi oblikami turizma in gospodarstva. S celostno predstavitvijo Dežele kozolcev poudarja skrb za varstvo in ohranjanje naravne in kulturne dediščine ter krepi zavest o umni rabi lesa v gospodarske namene.

Deželo kozolcev sestavljajo:

  • Muzej na prostem s prenesenimi kozolci obnovljenimi v skladu s konservatorskimi načeli.
  • Center za ohranjanje kulturne dediščine za raziskovalno, strokovno in izobraževalno dejavnost na področju dediščine stavbarstva.
  • Mreža »in situ« ohranjenih lesenih stavb in naprav iz Mirnske doline, ki povezuje v prvotnem okolju ohranjeno stavbno dediščino v celovito predstavitev gospodarskega in kulturnega življenja.

Muzej-kozolcev

Vir fotografije: Dezelakozolcev

Dežela kozolcev je prvi muzej na prostem s kozolci. Vanj je prestavljenih 19 različnih sušilnih naprav, ki izvirajo iz Mirnske doline, le ena je iz okolice Ivančne Gorice. Namen postavitve je prikaz razvoja kozolca v časovnem, prostorskem in socialnem pomenu od preprostih sušil do razvojno bogatih oblik dvojnih kozolcev – toplarjev.

“Kozolec je samostojna ali ob drugo gospodarsko poslopje prislonjena sušilna naprava, najpogosteje izdelana iz lesa. Stoji na domačiji ali ločeno na polju oziroma travniku. V kozolcu so sušili in shranjevali žita, seno, koruzo, lan, konopljo, stročnice, odrezke gomoljnic, praprot in drugo. Zlasti dvojni kozolci so primerno mesto za hrambo orodja, kmetijske mehanizacije in vozov ter tudi gradbenega materiala in sodobnih vozil.”

Ponudba

Vir fotografije: Dezelakozolcev

Predvsem na Slovenskem so se kozolci razvili v več tipov in značilnih oblik, ki jih ne najdemo drugod po svetu in zato je kozolec ena izmed najznačilnejših prepoznavnosti Slovenije. Park poskuša njegovo kulturno vrednost posebej izpostaviti in predstaviti ter spodbuditi zanimanje lastnikov za ohranitev kozolcev.

Muzej se razprostira na 2,5 ha urejenih površin in ima 1 km dolgo mrežo sprehajalnih poti. V muzeju je najstarejši »Lukatov toplar« z letnico 1795, kar ga uvršča med najstarejše ohranjene dvojne kozolce pri nas in na svetu.

flancnik

Vir fotografije: Dezelakozolcev

Poleg razstave kozolcev je park namenjen tudi predstavitvi drugih etnoloških vsebin, od košnje do spravila sena in žit, v njem so organizirane kulturne prireditve, delavnice in poroke.

Violeta: “Šentruperski kozolci so odlična ideja za izlet. Potem pa na odlično kosilo k Frelihu. Ne bo vam žal!”

SLIKA2_b

uvauuuu: “Ujč, poroka pod kozolcem, pol pa še obujanje spominov na senu – je superca! Hvala za idejo”

Vir besedila in fotografij: Dezelakozolcev

Mnenja in izkušnje na forumu: Izleti po Sloveniji


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • [SLIKOVITO] s Tomom Vebrom
    Tom Veber, svobodni umetnik in kulturni delavec pravi: "Izčrpan sem, zmeraj težje najdem ravnovesje med delom in prostim časom. Kot svoboden umetnik je moje delo, in posledično s tem povezan zaslužek, velikokrat podvrženo negotovosti."
  • [SLIKOVITO] z Lidijo Bašič Jančar: Ko imamo vsega dovolj, …
    Ko imamo vsega dovolj, bi se najraje skrili v mišjo luknjo.
  • [SLIKOVITO] z Nomi Hrast
    »Poženem kolo ravnovesja in se poiščem v dnevih, ki prihajajo.« To je misel izpod peresa Andreja H. Štruca, ena izmed mnogih, ki v zadnjih mesecih krasijo Maribor.
  • Ni vsa lokalna hrana ekološka
    Toliko kolikor je ljudi, toliko je različnih načinov prehranjevanja, različnih okusov, različnih odtenkov barv na krožnikih. Nekateri se oskrbujejo s hrano iz slovenskih kmetij, določeni pazijo, da te kmetije hrano pridelujejo na izključno ekološki način. Drugi spet kupujejo hrano v trgovini in posegajo večinoma po predelanih živilih slovenskih blagovnih znamk, tretjim pa je vseeno, od […]
  • SLIKOVITO z Lidijo Bašič Jančar – Kako vzljubiti neljuba čustva?
    Vemo, da imajo čustva svoj pomen. Nesmiselno bi bilo, da bi določeno čustvo, ki nam ni ljubo, želeli izničiti. Neljuba čustva nam predstavljajo določeno breme, s katerim težko shajamo. Izziv je morda prav v tem, da poskušamo čustvom ZAUPATI, da vstopajo oz. se pojavijo prav z določenim namenom in da se nikoli ne pojavijo brez […]