fbpx

Junaški pogum Maorov

Zanimivosti

Spori o tem, katera stran je kaj dobila ali izgubila, se vlečejo še danes.

Tako kot mnogi kraji, ki so jih “odkrili” belci, je imela tudi Nova Zelandija že stoletja svoje prebivalce. Vsaj v začetku naseljevanja to evropskih kolonizatorjev ni niti najmanj motilo. Bili so vajeni obračunati s staroselci po ustaljenem postopku, z nasiljem. Le zakaj bi bili prebivalci teh prelepih, tihomorskih otokov drugačni od preprostih ljudstev Amerike, Afrike ali Avstralije?

Vendar so v soteskah, gozdovih in pogorjih Nove Zelandije beli osvajalci naleteli na kost, ki se je še dolgo zatikala v njihovem grlu. Bojeviti Maori kar niso hoteli sprejeti usode ameriških Indijancev, strpanih v rezervate, avstralskih Aboridžinov, ki so jih pobijali za zabavo ali afriških sužnjev. Čeprav priseljevanja tujcev niso mogli preprečiti, so se odločno borili za svoje pravice in na koncu celo dosegli, da so jih Evropejci priznali kot enakovredne. Leta 1840 so v majhnem naselju Waitangi podpisali sporazum z Britanci, ki je Maorom dajal enake pravice kot vsem ostalim državljanom britanskega imperija. V zameno se je 45 maorskih poglavarjev, ki so pritisnili svoj podpis na dokument, strinjalo, da pride Nova Zelandija pod okrilje britanske kraljice. Seveda so pričeli sporazum zelo hitro razlagati vsak po svoje, predvsem, kar se lastništva zemlje tiče.

Spori o tem, katera stran je kaj dobila ali izgubila, se vlečejo še danes. Ostaja pa dejstvo, da sta Maorom prav ta sporazum in njihov junaški pogum omogočila ohraniti svojo kulturo, tradicijo in samostojnost.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se obdarujemo, zmagujemo
    V nepredvidljivih časih se ceni vsaka priložnost, ki nas spomni na lepe stvari v naših življenjih. Ena od teh priložnosti so vsekakor tudi obdarovanja, ki bodo v prihajajočih prazničnih dneh nudila pomembno podporo.
  • Irena Potočar Papež: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Irena Potočar Papež je predavateljica, motivacijska govornica, vztrajna iskalka lepega in dobrega v vseh stvareh in ljudeh, ustvarjalka izobraževalnih dogodkov, pletilka zapisanih in izgovorjenih besed, radovedna učenka in potrpežljiva učiteljica vsak dan vsepovsod, hčerka, žena in mama, povezovalka pozitivnih energij, spodbujevalka spečih potencialov v ljudeh, plesalka na odru življenja v svojem edinstvenem ritmu.
  • Ko se je zadeva že “pozabila”, sem oblečen v to majico prišel k pouku.
    Sem prof. umetnosti na srednji šoli. K nam se je vpisal fant (naj mu bo ime) Jon. Imel je široko paleto prilagoditev zaradi posebnih potreb. Tako je pri mojem predmetu tri mesece, kot zadnja tri leta v OŠ, samo sedel in ni ustvarjal. Nekako mi je le uspelo, da se je le lotil risbe roke. […]
  • Nataša Jeza Kotnik: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Njena velika želja je bila, da bi zjutraj brala. Če vstaneš uro prej in bereš, je to 365 ur dodatnega branja na leto. Če povprečno preberemo knjigo v enem tednu, to pomeni 52 knjig na leto. In se je začelo.
  • Alenka Resinovič REZA: Hej, Ti, kaj pa sreča?
    Ljudje smo socialna bitja in druženja, dotiki, nasmehi in ukvarjanje s tistimi, za katere nam je mar, bi morali biti na prvem mestu. Žal nam je v zadnjem času vse ...