fbpx

Junaški pogum Maorov

Zanimivosti

Spori o tem, katera stran je kaj dobila ali izgubila, se vlečejo še danes.

Tako kot mnogi kraji, ki so jih “odkrili” belci, je imela tudi Nova Zelandija že stoletja svoje prebivalce. Vsaj v začetku naseljevanja to evropskih kolonizatorjev ni niti najmanj motilo. Bili so vajeni obračunati s staroselci po ustaljenem postopku, z nasiljem. Le zakaj bi bili prebivalci teh prelepih, tihomorskih otokov drugačni od preprostih ljudstev Amerike, Afrike ali Avstralije?

Vendar so v soteskah, gozdovih in pogorjih Nove Zelandije beli osvajalci naleteli na kost, ki se je še dolgo zatikala v njihovem grlu. Bojeviti Maori kar niso hoteli sprejeti usode ameriških Indijancev, strpanih v rezervate, avstralskih Aboridžinov, ki so jih pobijali za zabavo ali afriških sužnjev. Čeprav priseljevanja tujcev niso mogli preprečiti, so se odločno borili za svoje pravice in na koncu celo dosegli, da so jih Evropejci priznali kot enakovredne. Leta 1840 so v majhnem naselju Waitangi podpisali sporazum z Britanci, ki je Maorom dajal enake pravice kot vsem ostalim državljanom britanskega imperija. V zameno se je 45 maorskih poglavarjev, ki so pritisnili svoj podpis na dokument, strinjalo, da pride Nova Zelandija pod okrilje britanske kraljice. Seveda so pričeli sporazum zelo hitro razlagati vsak po svoje, predvsem, kar se lastništva zemlje tiče.

Spori o tem, katera stran je kaj dobila ali izgubila, se vlečejo še danes. Ostaja pa dejstvo, da sta Maorom prav ta sporazum in njihov junaški pogum omogočila ohraniti svojo kulturo, tradicijo in samostojnost.

Vir fotografij: Pixabay, Stockpholio


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.