Ko se na odru pojavi María Pagés, se čas začne odvijati drugače. Njena energija zajame prostor, flamenko pa postane več kot le ples. Postane strast, duša, moč. Ženska energija, ki se čuti kot svoboda, življenje in ljubezen. Krilo zaplapola, pete udarijo ob tla, pogled se dotakne.

Predstava Flamenko in poezija, ki se je odvila na odru ljubljanskih Križank 18. julija, v okviru 61. Festivala Ljubljana, je napolnila prostor.  V zraku je bilo čutiti pričakovanje.  María Pagés, ki jo kritiki opisujejo kot izjemno umetnico, je pričakovanja več kot izpolnila. Sijajna plesalka plesa in koreografinja izzžareva na odru posebno energijo. Ne pleše, temveč postane ples. Ob spremljavi prav tako odličnih moških plesalcev in glasbenih interpretov, je predstava pravzaprav preprosta, a polna. V njej so zajeti elementi harmonije: med žensko in moškim, med strastjo in milino, med navihanostjo in mirom, med nebom in zemljo. Vmes je glas, je gib, je poezija in je ples. Brez odvečnih elementov.  Moč je namreč v čistosti. V iskrenosti posameznika.  In v skupnem ritmu, ki se stopnjuje, teče in povezuje z vsako novo točko.

Flamenko se je razvil na ulicah, med ljudmi in združuje vplive različnih kultur. In se razvija še danes, saj, kot pravi María, mora sodobna umetnost odražati spremembe, ki se dogajajo v družbi, med ljudmi. Na svetovnih odrih, je danes flamenko jezik, s katerim spregovorimo z vsemi.

Potovanje v  večer izraza, je pisano na kožo tudi publiki. Plesalci in interpreti navdihnejo s svojim izrazom in ko delijo energijo, navdihnejo tudi publiko.  Umetnost ni sama sebi namen, umetnost navdihuje družbo, zbuja strast v duši in spodbuja k dobremu. Plesati poezijo prikazuje moč združevanja, povezovanja. Izrazi dobijo novo podobo, občinstvo nov navdih. Naj se širi! In vsakič, ko si boste zaželeli potovanja…se spomnite tudi potovanja skozi navdih izrazne umetnosti. Paše.

Andreja Cepuš