Moti me, da veliko ljudi poudarja, kako življenje poteka samo med vikendom. “Komaj čakam, da bo vikend.” Seveda imajo konci tedna posebno prijetno mesto v naših življenjih. Ampak zanemarjati dragocenost dogodkov, ki so nam nudeni med tednom, ne pomeni izkoristiti svoje življenje v polnosti. Namen kvalitetnega življenja pa naj bi bil živeti čim bolj polno življenje.

Opominjanje, da je bivanje v vlogi Mateje Debeljak omejeno

Ena izmed modrosti, ki sem se je naučila v svojem dosedanjem življenju je redno opominjanje, da je bivanje v vlogi Mateje Debeljak omejeno. Da se bo enkrat zaključilo. In to mi daje ozaveščanje dragocenosti marsičesa, kar bi lahko oz. kar brez stalnega ozaveščanja jemljem kot samoumevno. Stalno ozaveščanje je po mojem receptu nujnost zdravega, polnega življenja. Saj le s stalno ozaveščenostjo botrujemo napadu “neštetim nepravilnim – zavajajočim napotkov za srečno življenje” kapitalistične propagande.

Tako si lahko zjutraj rečemo, da nas danes čaka novo potovanje, ne glede na to ali je ponedeljek ali sobota. Ja, seveda lahko čutimo tesnobo, strah, nemoč, žalost, … ampak to ne pomeni, da nam ta dan ne bo prinesel ničesar dragocenega, da ne bo potovanje razburljivo.

Vsi radi preberemo pozitivne navdihujoče misli o tem, da rastemo skozi bolečino, da na težkih življenjskih primerih največ pridobimo… Ko to preberemo, si s prebranim ovrednotimo pretekle težke trenutke. Za prihodnost pa se nekako želimo preslepiti, da se to ne bo več zgodilo.

Ker mi sedaj poznamo skrivnost, ki smo jo kupili v knjigi Kako vedno živeti srečo, na seminarju Deset stopnic do uspeha, dobili preko nasveta prijateljice: kar ne vidiš, ni ali po domače; kaj kompliciraš, pozabi in podobno. 

Živeti v polnosti te navdihujoče misli, ki so pogoj za polno življenje, pomeni malce drugače. Razmišljanje, ki prinaša obilico življenja, polno potovanje skozi dan, se glasi bolj v tej smeri:  Ne vem, kaj mi bo danes prineslo življenje. Lahko, da bo bolelo in to mi ne bo všeč, lahko, da bom prizadeta in tega si ne želim, lahko, da bo naporno in bom komaj čakala, da mine.

Ampak kljub vsemu temu, mi bo življenje prineslo pomoč, podporo, tam kjer ne bom zmogla sama. In prineslo mi bo lepe trenutke, če si jih bom le dovolila opazit, jih občutiti v polnosti. Da pa jih bom občutila v polnosti, je pomembno, da jih ne jemljem kot samoumevne, da se zavedam njihove vrednosti in si vzamem čas in pozornost za njih. To pa bogati naš vsakdan.

Kaj me čaka danes?

Ob jutrih se vprašam, kaj me čaka danes. Rečem si, pa pojdimo na pot. In naj še enkrat poudarim, to nikakor ne pomeni, da sem zjutraj vedno vsa optimistična, vesela in oh in sploh. Sem različnih razpoloženj. Res pa je, da imam ob jutrih večinoma v sebi radost bivanja, radost, ker čutim telo, ker ga sploh imam, radost, ker bom srečevala ljudi, ki so prijazni, me navdihujejo, ker bom lahko delala majhna dela prijaznosti, ker lahko diham, ker je tako dobro jesti kvalitetno hrano, ker ..

To je veščina, ki se jo lahko naučimo, če se jo še nismo, in ki se jo splača naučiti. Ko osvojimo ozaveščanje dragocenosti bivanja, lahko preidemo v dnevne pustolovščine raziskovanja življenja in ne životarjenja – čakanja na vikend.

Sama si zjutraj, če je le možno, takoj, ko se zbudim, predhodno napolnim s toploto sprejetosti, ki mi jo nudi moj dragi, da potem lažje potujem skozi dan in se soočam z izzivi osebne rasti.