1. Pet čutov
Hrano bi morali uživati z vsemi petimi čuti. Okus in vonj sta nekako samoumnevna, a v resnici izgled igra pomembno vlogo v japonski kuhinji. Ne glede na to kako je hrana okusna, nam neposrečena kombinacija pribora lahko ta užitek zmanjša. Okrušeni krožniki, napačna posoda za juho in neokusno pregrinjalo za mizo med obed ne sodijo.
Tip je pomemben zaradi občutenja same teksture hrane, ki jo prijemljemo v roke, vendar morajo biti prijetne na otip tudi palčke, s katerimi jemo riž ali fina porcelanasta skleda, s katero si pridržimo juho k ustom. Keramična posoda je težja in neokretna. Pri sluhu gre za obratno situacijo kot bi pričakovali. Tišja je restavracija, bolj je na nivoju kvaliteta. In posledično je višja tudi cena. Z umirjenim pomenkovanjem izrekamo spoštovanje kuharju, ki se lahko osredotoči na pripravo hrane, mi pa lahko bolj začutimo prostor, v katerem bomo zaužili obrok.
2. Pet barv
Tradicionalne barve na Japonskem so bela, črna, rdeča, zelena in rumena. Zasledimo jih lahko v arhitekturi, lončarskih izdelkih in drugih umetninah. Prav tako jih Japonci poskušajo vključiti v vsak dnevni obrok. Za ohranjanje vitkosti naj bi na dan pojedli dvajset različnih vrst hrane.
3. Peti okus
Poznamo slano, sladko, kislo, grenko in umami kot bi rekli Japonci. Gre za prijetnejšo različico kislega, ki jo najdemo v mesu, ribah, mlečnih izdelkih in zelenjavi. Njenemu okusu se lahko približamo tako, da sojini omaki dodamo malo masla ali da zmešamo parmezan z miso omako. Umami je bil definiran kot zadnji okus in danes predstavlja kuharski fenomen in navdihuje kuharje po celem svetu.
4. Pet načinov priprave hrane
Hrano lahko pripravimo surovo, kuhano, ocvrto, na pari ali jo prepražimo. V restavraciji vam tako lahko ponudijo naslednji meni; nekaj rezin surove ribe (sashimi), juho, hrustljavo ocvrto tempuro, riž skuhan na pari in popečen zrezek mesa ali ribe. Sladica bo lahka, kakšen kos sadja ali hladna tofu krema.
5. Pet odnosov
Prihajajo iz Budizma in izražajo predvsem hvaležnost do ponujene hrane. Japonci razmišljajo o izvoru hrane, o svoji nepopolnosti in upravičenosti do hrane in o želji po osvoboditvi uma pred pohlepom. Hrano sprejemajo kot učinkovito zdravilo za ohranjanje svojega telesa v dobri formi in kot način razsvetljenja.
