fbpx

Nizozemska, kraljica tulipanov

Novice, Potovanja

“Najlepši pomladni vrt na svetu”, kot slavo pojejo Keukenhofu, je le pol ure stran od Amsterdama.

Nizozemci so v tulipane zaljubljeni do ušes. Ljubezen je tako velika, da se celo nizozemskih navijačev drži ime tulipan. Na tulipane so bili Nizozemci nori že v 17. stoletju, ki je deželo nekaj let pretresala celo “tulipanomanija”. Ljudje so takrat ogromno denarja zapravljali za čebulice tulipanov. Srednji sloj je začutil priložnost za zaslužek in nekaj časa jim je šlo dobro – v enem letu je bilo mogoče ogromno zaslužiti.Veliko ljudi je celo prodajalo družinske dragulje, živino, hiše in posestva, da bi lahko trgovali s čebulicami, ki so dosegale rekordne cene. A s špekulacijami so šli predaleč, povpraševanje se je zmanjšalo, nastala je panika in leta 1637 je trgovina s čebulicami “padla”, tisoči pa so ostali uničeni in brez vsega.

Prostrana polja tulipanov

“Najlepši pomladni vrt na svetu”, kot slavo pojejo Keukenhofu, je le pol ure stran od Amsterdama. Park je razdeljen na dva dela: pravi parkovni del, kjer so urejene poti za obiskovalce, in večji “njivski del”, kjer so ogromne preproge predvsem tulipanov in hijacint. Keukenhof je odprt le dva meseca na leto, ko zacvetijo milijoni čebulnic, med katerimi je največ tulipanov, skoraj toliko pa hijacint in narcis. Najboljši čas za obisk naj bi bil po mnenju poznavalcev sredi aprila. Vsako leto v parku posadijo sedem milijonov čebulnic, ki jih dobavi približno 90 tako imenovanih “dvornih dobaviteljev”. Letno posejejo tudi osem ton trave, ki je spomladi več kot vzorno postrižena. Ime Keukehhof (“kuhinjsko dvorišče) so začeli uporabljati v 15, stoletju, ko je zemljišče, kjer je danes park, pripadalo grofici Jacobi van Beiren. Takrat so tu lovili in nabirali zelišča. Leta 1850 je načrt za park okoli gradu Keukenhof naredil krajinski arhitekt Zocher iz Haarlema. Skoraj stoletje pozneje, leta 1949, so vzgojitelji in izvozniki čebulnic dobili idejo, da bi imeli park, ki bi bil izložba na Nizozemskem tako močne industrije čebulnic. Vsako leto v parku proizvajalci čebulnic tako predstavijo nove ideje za ureditev vrtov.

Pat: “Ne, NL je tako krasna dežela, da je škoda zabivati cajt in pozornost v kofišopih, po mojem. Sex muzej meni ni bil zanimiv. Mi je bilo bolj zanimivo iti po rdeči četrti, pa v Rijks museum, pa Van Goghov, pa po cerkvah, pa vseh ulicah… do hiše ane Frank smo prišli, samo je bila vrsta… toliko kar se tiče Amsterdama… Tista vasica, ki jo omenjaš, je bila Sasnse Schans? Ko meljejo kakavova zrna, diši prov po čokoladi, ko so mleli arašidove, pa po arašid. maslu.”

Preberi tudi: Na potep z balonom

Mnenja in izkušnje na forumu: Kam in kako na počitnice

 

 


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko gozd zapolni praznino
    Poslušam, ko ne vem, kam. In grem tja, kjer je moja duša doma. Vprašam in slišim. In vem, kaj mi povedati ima, narava. Znova in znova. Pojdi v gozd. Bodi, kot da nisi nič. Šele prazen lahko postaneš spet poln in šele praznina naredi prostor zate, pravega tebe.
  • Obstaja naravni talent za komunikacijo ali se tega naučimo?
    Komuniciranje je del našega vsakdana. Ne moremo ne komunicirati. Vse, kar počnemo, je komunikacija.
  • Alarm in srčni reset
    Kip sem. Okamenela. Kaj se dogaja?! Ne morem se premikati! Kot bi bila ujeta pod največjo skalo, kar sem jih kdaj videla. Sanjam z odprtimi očmi? Ne, tu sem, budna, a brez moči.
  • Skozi oči življenja
    Budilka me kljub močnemu zvonjenju ni več spravila iz postelje. Glava je delala na polno, ampak telo ni več ubogalo, ni več delalo. Kapitulirala sem.
  • Kaj vse sem zaradi ne ljubezni in pretepanja doživel
    Moje življenje v otroštvu je bilo, kot je povedal psihoterapevt, povsem uničeno.