fbpx

Nataša Jeza Kotnik: Najprej je treba najti svoj »zakaj«

Ambasadorji

Njena velika želja je bila, da bi zjutraj brala. Če vstaneš uro prej in bereš, je to 365 ur dodatnega branja na leto. Če povprečno preberemo knjigo v enem tednu, to pomeni 52 knjig na leto. In se je začelo.

Jutra so najlepši del dneva. Jih tudi ti nočeš več zamujati? Polepšaj svoje življenje z dodatno urico ali dvema – vsak dan. Z nami na www.jutrasozame.si,” vabi energična Nataša Jeza Kotnik.

Kdaj vstajate in kako začenjate dan?

Prebudim se prva, in upam, da bo tako tudi ostalo. Pridejo vikendi, ko vstanem tudi pet ur pred nekaterimi družinskimi člani. Ura mi zvoni ob petih. Potem si dam deset minut »dremuckanja«, da se pretegnem, da opravim »obred hvaležnosti« in se nato napotim v kuhinjo. Očitno sem telo že zelo navadila na jutranji kozarec tople limonade, saj se mi vsakič zdi, da sem popolnoma dehidrirana. Sledi pasje – mačji opravek: hrana, čohljanje, nekajkrat ven in noter pri balkonskih vratih, igranje, priboljški … No, potem pa se lahko začne »jutro zame«.

Ste jutranji človek zato, ker tako od vas zahteva življenje ali ker si tako želite?

Nisem jutranji človek – no, tako sem vsaj govorila vse življenje, dokler si nisem zaželela nekaj kvalitetnega časa sama zase. Zvečer sem bila preutrujena za branje in meni ljube druge stvari, čez dan prevzemam običajne vloge zaposlene matere in ugotovila sem, da je jutro edini čas, ki si ga lahko podarim, ne da kogarkoli prikrajšam. In tako je to postala navada. Začelo se je s knjigami Robina Sharme, ki nagovarja k jutranjim ritualom. Da bi vzpodbudila v prvi vrsti sebe, potem pa še druge ljudi, sem ustvarila Facebook skupnost Jutra so zame. No, po takšni zaobljubi javnosti ni bilo druge, kot da se navada utrdi. In se je.

Kdo je vaš jutranji družabnik?

Zjutraj ob limonadi (ki ji sledi kavica), najraje berem in pišem, skoraj vsak dan meditiram. Imam različna obdobja in dovolim si, da nimam »zapečene« jutranje rutine. Enkrat me premamijo knjige, drugič dolge meditacije, tretjič sprehod s psom. Pogosto zdravim svoje bližnje z bioenergijo na daljavo. Kdaj pa kdaj pa tudi pospravljam stanovanje in zraven poslušam motivacijske ali poučne video vsebine ali podkaste. Sprva sem sklenila, da ta čas ne bo namenjen pospravljanju in elektronskim napravicam – no, realnost se mi je nasmejala v brk. Včasih torej tudi pospravljam in naredim kakšno objavo za Jutra so zame. Načeloma pa mi kar ustreza, da se držim priljubljenega naslanjača, s psom ob nogah.

Kaj je zjutraj za vas drugače kot katerikoli drug del dneva?

Jutra so intimna. Potencirajo dobro ali slabo v nas. Kličejo k napredku, preobrazbi, k temu, da se ozreš vase in tukaj poiščeš odgovore, rešitve. Jutra zanjo biti izziv. Ko kockice niso na svojem mestu, bi jih morda čez dan samo umaknil, zjutraj pa se ti zdi, da hodiš po legokockah. Morda to napeljuje k misli, da bi bilo lažje takšne miselne izzive prespati in se jih lotiti, ko je sonce že visoko na nebu, ko so videti le še mali bav-bavčki. A le če sežeš globoko v vodnjak, lahko odstraniš blato. Takšno je pač delo na sebi. In obratno, ko ti vse gre, te zjutraj kar katapultira iz postelje. Svet je še lepših barv, občutki sreče in zadovoljstva so močnejši. Škoda bi bilo zamuditi oboje.

Ali na poti v službo poslušate glasbo? Če da, katero najraje slišite?

Ker ne spremljam drugih novic, na poti v službo prisluhnem vsaj kratkim poročilom komercialnih radijskih postaj. Včasih niti to ne. Slabe novice me tako ali tako dohitijo že ob prihodu v pisarno in se pravočasno pripravim na morebitne klice novinarjev. Včasih v avtu poslušam kakšne podkaste, drugič preklopim na CD s posneto akustično kitaro, so pa tudi jutra, ko mi »zapaše« klasična glasba na radiu Ars. Dovolim si povabiti na dan vsa svoja občutja in jih nahraniti z njim ljubo glasbo. Pri meditaciji in bioterapijah imam najraje preprosto klavirsko glasbo, z nežnimi in jasno izraženimi toni. Zdi se mi, da me vsak ton posebej nagovori in poboža.

Kdaj večerjate in kdaj greste spat? Kako zaspite?

Pogosto me ljudje sprašujejo, kdaj hodim spat in preštevajo ure, če spim dovolj. Zagovarjam veliko spanca in zavedam se, kako zelo je zelo pomemben. Sama moram spati nekje sedem ur, da sem spočita. Tam do pol enajstih moram biti v postelji. In če nisem, ne kompliciram, pač spim dalje. Do šestih mi še uspe, dlje pa redko. Včasih sem imela slabo vest sama pred sabo, če nisem vstala ob petih. A to je prevlada ega, ki želi dokazati, da zmore. Zdaj poslušam telo. Kakšen dan se zgodi, da si poklonim tudi kakšen »power-nap« čez dan. Zvečer načeloma zaspim s knjigo, a gre bolj za umirjanje kot zbrano branje. Razmislim o stvareh, ki me čakajo naslednji dan, včasih si jih celo zapišem. Če imam težek dan, si vklopim kakšno hipnozo in zaspim s slušalkami na ušesih. (Saj veste, da um beleži sugestije še eno uro po tem, ko že spite?). Če delam samohipnozo ali bioterapijo na sebi, pogosto kar zaspim zraven, kar pa je tudi odlično. Ponavadi spim kot ubita. 🙂

Kaj bi svetovali nekomu, ki si želi vzljubiti jutra?

Da bi človek začel vstajati kar tako – ker je to moderno ali ker se mu zdi, da bi bilo tako prav – takšen bo hitro obupal. Najprej je treba najti svoj »zakaj«. Če veste, kako bodo jutra doprinesla k vašemu življenju, kaj boste z njimi pridobili in kakšno novo navado vpeljali, potem vstajanje ne bo težko. Sama sploh nisem imela težav, saj mi je bilo vse skupaj tako vznemirljivo, da me ni bilo mogoče obdržati v postelji, ko je ura pozvonila takrat še ob 5.18. Brala sem, delala spletne tečaje, pisala dnevnik, delala tibetanske vaje … Kaj kmalu sem uro prestavila, da je začela zvoniti še prej.

Mnogim zelo pomaga rutina. Vsako jutro ista vsebina po istem urniku. Dobre predloge o tem ima Hal Elrod v knjigi in gibanju Čudežno jutro. A mene je prvi inspiriral Robin Sharma, ki pa je lani tudi izdal knjigo o jutrih – Vstani ob 5h in svet ti bo ležal na dlani. Je zakladnica dobrih idej in povod za globok razmislek o tem, da je morda že čas, da nehamo živeti na avtopilotu.

Poznate kakšen lep pregovor o jutru ali življenjski moto?

Jutro je krasen čas, da izrazimo hvaležnost. Ko nam gre vse narobe, se spomnimo, da je tisoče stvari, za katere smo lahko hvaležni. S hvaležnostjo usmerjamo tok misli v varne vode. Začeti dan optimistično pomeni, da smo dobro oboroženi za vse negativce in izzive, ki nas čakajo čez dan.

Jutra so tudi wellness za dušo. Kdor ne prisluhne sebi, ga življenje potiska sem ter tja. Postane nesrečen, a ponavadi niti sam ne ve, zakaj. Meditiranje in pisanje dnevnika sta kot nalašč iskanje odgovora na vprašanje, zakaj smo tukaj in kaj je naše poslanstvo. Poslanstvo se lahko v življenju večkrat spremeni in le s pogledom vase, ugotovimo, kam nas vleče.

Moja velika želja je bila, da bi zjutraj brala. Če vstaneš uro prej in bereš, je to 365 ur dodatnega branja na leto. Če povprečno preberemo knjigo v enem tednu, to pomeni 52 knjig na leto. Pokažite mi človeka, ki je po enem letu jutranjega vstajanja in branja še enak kot leto poprej!

Več o Nataši

Facebook skupina Jutra so zame.

Preberi več zanimivih vsebin o jutrih


Sledite nam


RSS Ustavi se!

  • Ko se vse podre kot domine …
    Pred petimi leti, se mi je po ločitvi in dogovoru glede skrbništva sina, v zasebnem življenju ponovno nasmehnila sreča. Priznam, da nisem pričakovala, niti nisem iskala novega razmerja.
  • Pohvala da ljudem krila
    Letošnja akcija Ustavi se! je bila posvečena komunikaciji, ki je temelj kakovostnih odnosov. Velikokrat pozabljamo, kako pomemba je pri tem pohvala, zato so v Lidlu Slovenija interno nagradno aktivacijo zgradili okrog nje. Svoje zaposlene so povabili, da predlagajo sodelavke in sodelavce, ki skrbijo za dobro voljo v delovnem okolju in so vir pozitivne energije. Prejeli […]
  • Obljubili smo, da bodo prisluhnili, in smo.
    Vseslovenska javna pobuda Ustavi se!, ki je že tretje poletje opozarjala na posledice prehitrega tempa življenja, njihove vzroke in rešitve, se zaključuje. Letos so Slovence nagovorili s pozivoma: Ustavi se! … In povej. / In prisluhni. Tak slogan so izbrali, ker pogrešajo dvosmerno komunikacijo.
  • Manca Fekonja: Jazz me navdihuje in mi ustavi čas
    Manca Fekonja je stara 18 let in obiskuje 4. letnik gimnazije Ljubljana za Bežigradom. Že od malih nog je glasba njen način komuniciranja. To potrdijo tisti, ki jo poznajo in so skupaj z njo odraščali. Manca in glasba sta bila eno.
  • Na “ustavi se dnevu” v Celju
    V soboto smo se Dormeo Slovenija in ekipa Ustavi se! ustavili v Citycentru v Celju.